Socialni partnerji so tako le ujeli zastavljeni rok. Pri tem so očitno strli oba najtrša oreha, in sicer minimalno plačo in insolvenčno zakonodajo.

Osrednje vprašanje pri minimalni plači je bil postopen izvzem dodatkov, kar so sindikati zahtevali, delodajalci pa zavračali. Ti v to tudi danes niso želeli privoliti, a so se vse tri strani po neuradnih informacijah dogovorile, da se vsa vprašanja v povezavi z minimalno plačo izvzame iz socialnega sporazuma in rešuje zunaj njega.

Tudi posegi v insolvenčno zakonodajo izločeni
Iz dokumenta naj bi bile izločene tudi določbe glede posega v insolvenčno zakonodajo. Predloga sindikatov o prednostni obravnavi terjatev delavcev, ki so mu posebej ostro nasprotovali obrtniki, tako očitno ne bo v besedilu.

Sporazum naj bi bil tako uradno potrjen do konca januarja, s čimer je Slovenija tik pred tem, da po letu 2009 znova dobi socialni sporazum, dokument, ki s ciljem doseči stabilnost in socialni mir opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve vlade, delodajalcev in sindikatov.

Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sta bila v času samostojne Slovenije doslej sklenjena le dva socialna sporazuma, in sicer za obdobje 2003-2005 in za obdobje 2007-2009. Slovensko vlado je k sklenitvi socialnega sporazuma julija 2014 pozval tudi Svet EU-ja, so še spomnili na ministrstvu.