Delavci so odšli domov. Zadnjič za Kraški zidar? Foto: BoBo
Delavci so odšli domov. Zadnjič za Kraški zidar? Foto: BoBo

Dogajalo se je celo to, da je delodajalec pričakoval, da bodo delavci prihajali na delo in si sami plačevali potne stroške. Mi tu ne vidimo nobenega drugega izhoda, kot da podjetje dejansko gre v stečaj.

Damjan Volf, KS 90 za Radio Slovenija
Tudi za Kraški zidar konec

Informacijo je po več dneh le potrdil sam direktor družbe, Radoš Lipanje. Po poročanju Dnevnika to pomeni, da bo sodišče še danes ustavilo prisilno poravnavo in izdalo sklep o začetku stečaja.
Časnik ob tem poroča, da je v obalno-kraški regiji danes ostalo le še nekaj majhnih družinskih podjetij, v zadnjih dveh letih pa se je brezposelnost v Sežani povečala za 40 odstotkov, v celotni regiji pa za 25 odstotkov. Od večjih sta obstala le še Marmor Hotavlje in Alukomen, ki pa se bojuje za preživetje.
Ta bo tako prinesel konec delovnega razmerja tudi 300 zaposlenim, ki so zjutraj začeli že prejšnji teden napovedano stavko, po razkritju poteze vodstva pa stavko zamrznili.
Še vedno čakajo na plače
Delavci bodo od torka naprej doma na čakanju na delo s 100-odstotnim nadomestilom. Ne glede na sodne počitnice v sindikatu KS 90 pričakujejo, da bo vlogo za prekinitev postopka prisilne poravnave koprsko sodišče obravnavalo v najkrajšem mogočem času.

Stavkali so, ker niso dobili izplačanih junijskih plač, pa tudi razlike od minimalne do polne plače (od februarja so delavci na minimalni plači) in izplačila štirih petin regresa za leto 2011. Podjetje jim skupno dolguje 2,5 milijona evrov.
Iskali kapital iz arabskega sveta
Še prejšnji teden je direktor za časopis Dnevnik povedal, da potekajo pogovori z bankami upnicami in s kupcem, da bi odkupil dobre posle. Po poročanju Radia Slovenija naj bi tuji kapital - če bi - prišel v podjetje, izhajal iz arabskega sveta.
Po propadu gradbenih velikanov, SCT-ja, Primorja in Vegrada, je Kraški zidar po mnenju izvršnega sekretarja KS 90 Damjana Volfa ostal edini, "ki se na tem področju bojuje z mlini na veter". Boj je očitno izgubil.
Kje bodo končali delavci?
Delavci so po Volfovih besedah besni. Po dvotedenskem dopustu so namreč pričakovali, da bodo glede na obljube delodajalca dobili novega investitorja, ki bo priskrbel sredstva za plačilo tudi njihovih terjatev. "Velika večina delavcev je starejših in zgaranih in ne vedo, kje bodo v prihodnosti pristali, saj so tudi druga velika gradbena podjetja v zadnjem času propadla," je izpostavil Volf.
Na občini zelo zaskrbljeni
Na vložitev predloga za pričetek stečajnega postopka družbe so se odzvali tudi na sežanski občini. Izredno jih skrbijo izguba prek 300 delovnih mest in posledice te izgube. Zdaj upajo, da bo stečajni postopek čim prej končan tako, da bodo delavci lahko prejeli svoje plače.
Obžalujejo tudi, so zapisali, "da je bilo v Sloveniji po propadu gradbenih velikanov vloženega premalo truda v rešitev vsaj kakšnega večjega gradbenega podjetja". Po določitvi stečajnega upravitelja se bo vodstvo občine povezalo z njim in poskušalo pospešiti stečajni postopek in morda oživiti programe, ki so še perspektivni.
Povezali so se tudi s socialnimi službami, ob povečanju števila pomoči potrebnih pa bodo prek programov za blažitev socialni stisk občanov ustrezno ukrepali, so sklenili.

Že dolgo slabe razmere v gradbeništvu
Razmere v gradbeništvu v Sloveniji so zaradi pomanjkanja investicijskega cikla tako države kot kapitala neugodne. Družba ima težave s pridobivanjem novih poslov in bančnih garancij, spopada se tudi z močnim pritiskom tujih gradbenih tekmecev.

Že nekaj časa stojita tudi aktualna ljubljanska projekta Tribuna in Situla. Brez vložka bank upnic se gradnja stanovanjskih kompleksov po Volfovem mnenju ne bo premaknila z mrtve točke.

Kraški zidar že v prisilni poravnavi
Nad Kraškim zidarjem se je junija začel postopek prisilne poravnave. Družba ima za 117,23 milijona evrov terjatev, od katerih je navadnih, na katere prisilna poravnava učinkuje, za 61,08 milijona evrov. Podjetje je navadnim upnikom v načrtu finančnega prestrukturiranja predlagalo zmanjšanje svojih terjatev za polovico, za preostalo polovico pa odlog plačila za največ 48 mesecev od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave.

Dogajalo se je celo to, da je delodajalec pričakoval, da bodo delavci prihajali na delo in si sami plačevali potne stroške. Mi tu ne vidimo nobenega drugega izhoda, kot da podjetje dejansko gre v stečaj.

Damjan Volf, KS 90 za Radio Slovenija
Tudi za Kraški zidar konec