Edina dražba za nedokončani trgovski center v Športnem parku Stožice, ki je potekala 8. maja, je bila neuspešna. Varščino v višini 1,045 milijona evrov je sicer edini vplačal lastnik in direktor družbe Rastoder Izet Rastoder, a k dražbi ni pristopil. Stečajna upraviteljica družbe Gradis-Energoplan (Grep) Lucija Klampfer je predlagala novo dražbo, a se Rastoder kot največji ločitveni upnik s tem ni strinjal.

Izklicna cena za nepremičnine, ki predstavljajo nedokončani trgovski del parka Stožice, je bila na dražbi postavljena pri 20,9 milijona evrov. Nepremičnine so večinoma v tretji gradbeni fazi, prodajale pa so se kot celota.

Zakaj se Rastoder majske dražbe, čeprav je vplačal varščino, ni udeležil, Klampferjeva takrat ni vedela.

Rastoder, ki je kupil terjatve, zavarovane z nedokončanim trgovskim delom, je že pred dražbo dejal, da pričakuje dogovor o lastništvu. Kot je pojasnil takrat, se bo skušal s sodiščem dogovoriti za kompenzacijo, če ne bo drugih ponudnikov.

"Menim, da bi bilo popolnoma nesmiselno, da bi dvakrat plačali za lastništvo Stožic, glede na to, da smo plačali za terjatve bank. Poleg tega bo po nekaterih ocenah treba vložiti še okrog 30 milijonov, preden bi lahko trgovski del Stožic predali uporabnikom, ali pa 50 ali 60 milijonov, če bi to storili na ključ," je v začetku maja dejal Rastoder.

Težave s pobotom
Stečajna upraviteljica je po dražbi glede Rastoderjevega predloga pojasnila, da je pobot v zakonu o izvršbi dovoljen, v insolvenčnem zakonu pa ne. Če ločitveni upnik ne poda soglasja k nadaljnjim prodajam oz. k novi prodaji ceni, lahko pride do postopka prenosa nepremičnin na ločitvenega upnika.

Če bo ta rekel, da ne poda soglasja k prodaji, se po navedbah Klampferjeve naredi načrt delitve stečajne mase. To pomeni, da je ločitveni upnik dolžen poravnati vse stroške stečajnega postopka, s sklepom o izročitvi nepremičnin pa sodišče nepremičnino izroči upniku.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je lani maja z družbo Rastoder sklenila pogodbo o prodaji svežnja 84 milijonov evrov terjatev do Grepa, pogodba predvideva tudi izpolnitev določenih pogodbenih obveznosti. S kolikšnim popustom je Rastoder dobil terjatve, ni znano. Še pred tem je Rastoder od Gorenjske banke, SID banke in nekaterih drugih komercialnih bank odkupil okoli 30 odstotkov vseh terjatev do Grepa.