EBA je letos v pregled vključil tiste banke, ki imajo najmanj 30 milijard evrov visoko bilančno vsoto. Skupaj predstavljajo okoli 70 odstotkov bilančne vsote evropskih bank.

Preglede je začela februarja, v izbranih bankah pa opravila le obremenitvene teste, ne pa tudi celovitega pregleda, ki ga je z Evropsko centralno banko (ECB) izvedla v 130 bankah z območja evra in v sodelujočih državah EU-ja pred uvedbo enotnega nadzornega mehanizma novembra 2014.

EBA je danes v objavi rezultatov testov zapisal, da so ti po obsežnih dokapitalizacijah v zadnjih letih - samo od decembra 2013 se je najbolj kakovostni lastniški kapital bank (CET 1) v vzorcu povečal za 180 milijard evrov - pokazali odpornost bančnega sistema v EU-ju kot celoti. Je pa prvi mož EBA-a Andrea Enria ob tem poudaril, da to vseeno ne pomeni, da je popolnoma zdrav.

Že izhodiščni količnik CET 1 ob koncu 2015 je bil s 13,2 odstotka za dve odstotni točki višji kot v zadnjem vseevropskem pregledu bank v letu 2014. Ob predpostavki uresničitve neugodnega scenarija bi do konca leta 2018 upadel za 3,8 odstotne točke, na 9,4 odstotka. V absolutnem znesku bi vsota tega kapitala upadla s 1.238 milijard evrov na 970 milijard.

Pri tokratnih obremenitvenih preizkusih je bila ključna razlika v primerjavi s preteklimi ta, da ni bilo minimalnega praga, ki bi ga morale banke doseči, da bi teste prestale. ECB kot enotni bančni nadzornik v območju evra in preostali bančni nadzorniki bodo rezultate uporabili pri svojem nadzorniškem delu.

ECB: Banke odpornejše proti šokom
ECB, ki nadzira 37 od 51 bank v vzorcu, je ob objavi rezultatov zapisal, da so se te banke izkazale za odpornejše proti šokom kot pri pregledih v letu 2014. Z izhodiščnih 13 odstotkov ob koncu 2015 bi se količnik CET 1 teh bank ob uresničitvi neugodnih razmer do konca leta 2018 znižal na 9,1 odstotka. To je sicer nekoliko večji padec kot v letu 2014, a je končni količnik višji. Izhodiščni količnik je bil namreč višji za 1,8 odstotne točke.

Banke so morale na testih pokazati svojo odpornost proti morebitnim makroekonomskim pretresom, ki bi se lahko pojavili v letih 2016, 2017 in 2018. Ti temeljijo na napovedih gibanja bruto domačega proizvoda v EU-ju in v njenih glavnih zunanjetrgovinskih partnericah, inflacije, brezposelnosti, vrednosti različnih sredstev oz. naložb v bilancah bank in obrestnih mer.

Najslabši rezultati za banko Monte dei Paschi
Najslabše se je na testih pričakovano odrezala italijanska banka Monte dei Paschi, ki se ubada s težavami zaradi velikega obsega slabih posojil. Že v pregledih bank v 2014 je bila banka skupaj z grško Eurobank najslabša, potrebovala pa je celo največ svežega kapitala. Tokrat bi njen količnik CET 1 v neugodnem primeru z 12,01 odstotka strmoglavil za 14,23 odstotne točke na -2,23 odstotka. Drugi največji padec količnika je pokazala irska Allied Irish Banks, katere CET 1 količnik bi upadel za 8,47 odstotne točke na 7,39 odstotka. Med slabšimi po končnem količniku sta še avstrijska Raiffeisen Landesbanken Holding in španska Banco Popular.

Tokrat slovenskih bank niso pregledovali
V vzorcu tokrat ni bilo slovenskih bank. Pod neposrednim nadzorom ECB-ja sta sicer v Sloveniji NLB in NKBM, za kateri letos ECB vzporedno izvaja obremenitvene preizkuse po isti metodologiji, vendar pa rezultati ne bodo javno objavljeni. Po lanski združitvi z Banko Celje se jima je pridružila še Abanka. Za Abanko ECB letos opravlja celovit pregled, katerega rezultat bo znan novembra.