Če bo uvedena prisilna poravnava, bo vse odvisno od nove uprave in njenega programa. A po mnenju Tajnikarja je večina programov neizvedljivih. Se bo torej agonija delavcev v tem primeru le še podaljšala? Foto: BoBo
Če bo uvedena prisilna poravnava, bo vse odvisno od nove uprave in njenega programa. A po mnenju Tajnikarja je večina programov neizvedljivih. Se bo torej agonija delavcev v tem primeru le še podaljšala? Foto: BoBo

Potem ko je v ponedeljek na seji nadzornega sveta direktorica Hilda Tovšak le odstopila, jo je v upravi nasledil njen kandidat Boris Medved, za prokurista pa je bil imenovan kandidat prvega nadzornika v odhodu Klemena Boštjančiča, Sandi Knez. Pa odstop Tovšakove z vrha velenjskega gradbenega podjetja v tem trenutku sploh kaj spremeni? "Po mojem mnenju ne. Zlasti zato, ker so v upravi naprej njeni ljudje, in ti bodo naredili to, kar bo gospa Tovšakova rekla. Težko rečem, da so to neke spremembe," je jasen Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete.

Prisilna poravnava - da ali ne?
Poleg tega so bile po njegovih besedah ključne poteze (torej vložitev predloga za prisilno poravnavo na celjsko okrožno sodišče) že narejene. "Največji projekt je tako rekoč končan, zdaj pa je na vrsti prepričevanje upnikov o prisilni poravnavi in ključna je njihova odločitev, ali jo bodo podprli," dodaja.

Če predlog prisilne poravnave ne bo sprejet, je edina pot stečaj. V tem primeru bi "padla" celotna organizacijska struktura. "Potem nista pomembni ne uprava ne nadzorni svet, ampak le stečajni upravitelji," pravi Tajnikar. Ob morebitni prisilni poravnavi pa bo "zgodba resna". Takrat bo namreč ključno, kako bo delovala uprava in kakšen je sam program prisilne poravnave. Ob tem Tajnikar dodaja, da imamo v Sloveniji pri prisilnih poravnavah to težavo, da o njej odločajo le upniki, pri čemer drugi deležniki nimajo besede.

"Programi prisilnih poravnav so pogosto neizvedljivi"
"Pri nas so programi prisilnih poravnav pogosto slabo pripravljeni in neizvedljivi, kar le še podaljša agonijo delavcev in drugih deležnikov," pravi Tajnikar in poudarja prepričljivost programov. "Pri nas v gradbeništvu pa imamo specifično situacijo. Upniki enostavno pristajajo na prisilne poravnave velikih podjetij - spomnimo se samo na primer Stavbarja v Mariboru -, ker nimajo drugega velikega partnerja, in to kljub velikim žrtvam," pravi ekonomist.

"PDP bi moral zahtevati revizorja po sodni poti"
Glede na to, da na ponedeljkovi skupščini Vegrada na predlog državne Posebne družbe za podjetniško svetovanja (PDP ima v lasti 29 odstotkov Vegrada) ni bil imenovan revizor, ki bi pregledal posle gradbenega podjetja zadnjih pet let, Tajnikar pričakuje, da bo PDP revizijo zahteval po sodni poti. "Skoraj bi morali to storiti, saj bi drugače tudi PDP deloval neodgovorno," je še dejal Tajnikar.