Kot je poudaril, bomo zaradi pomanjkanja kakovostnega kadra v prihodnje imeli velike težave, zato je treba biti odprt za druge kulture in tuje delavce integrirati v Slovenijo. Multikulturnosti po njegovem doslej nismo bili vajeni, zato bo to poseben izziv za prihodnost. Vendar brez odpiranja trga delovne sile tudi zunaj naših meja sedanjega gibanja gospodarske rasti, ki se napoveduje tudi za naslednji dve ali tri leta, ne bomo mogli vzdržati, poudarja predstavnik delodajalcev.

Proti povečevanju socialnih transferjev
V Sloveniji je sicer še kar nekaj ljudi brez dela, zato bi tudi doma morali opraviti selekcijo, kdo je res težko zaposljiv. Kot pa pravi Trobiš, so razmere danes take, da se marsikomu niti ne splača delati, saj je biti zaposlen ali biti na zavodu za zaposlovanje skoraj enako ovrednoteno. "V tem smislu se ne strinjam s tistimi politiki, ki zahtevajo povečevanje socialnih transferjev," je jasen.

Kot poudarja, bi Slovenija morala vselej gledati na to, da bo konkurenčna primerljivim državam. Po njegovem se težko primerjamo z Nemčijo, se pa moramo z državami, kot so Slovaška ali Poljska, vendar v primerjavi s temi državami že zdaj izstopamo. Minimalne plače so se pred časom dvignile za skoraj 30 odstotkov naenkrat, kar je bil velik pretres za gospodarstvo, ki smo ga nekako zmogli, vendar za ceno konkurenčnosti. Medtem so si omenjene države veliko hitreje opomogle od krize.

Druga težava je po njegovem pretirana bruto obremenitev za delodajalce, še posebej glede na to, koliko od te plače na koncu ostane delavcu. V tem primeru so delavcem tudi delodajalci stopili v bran, saj želijo, da bi od iste mase plač ob koncu meseca dobili več za svoje delo. "To sta nam obljubili že zadnji dve vladi, saj le tako lahko ustavimo beg možganov v tujino in postanemo bolj konkurenčni pri iskanju najboljšega kadra," spominja Trobiš.

Predsednik združenja sindikatom deloma daje celo prav, ko pravijo, da je delo preslabo ovrednoteno, vendar hkrati ne bi smeli povečevati skupne mase plač. Po njegovem je nujno ustaviti rast števila zaposlenih v javnem sektorju, ki se je tudi v odhajajoči vladi povišal za 8.000 ljudi.

Sodelovanje z vlado Mira Cerarja
"To je nezaslišano. Treba je povečati produktivnost, ob isti masi zmanjšati javni sektor, povečati storilnost, to pa bi se vsakemu poznalo tudi v denarnici. To, kar pa želijo sindikati, je, da bi za manj dela dobili več denarja," meni Trobiš in dodaja, da so z vlado Mira Cerarja imeli več težav kot s preteklimi vladami.

Pri tem je spomnil samo na ministrico za zdravje in njene predloge sprememb, ki jih ni znala utemeljiti, dobili pa so 10.000 različnih izgovorov. Trobiš zato upa, da bo naslednja vlada imela več posluha. Odstopa premierja tik pred rednimi volitvami ni razumel, očitno je šlo le za politično potezo v lastno korist.

"Če nekdo odstopi, to verjetno naredi zato, ker se ne vidi več v tej funkciji. Da pa ista oseba potem nekaj mesecev pozneje spet kandidira za enako funkcijo, mi ni povsem razumljivo," je dejal Trobiš, ki si po volitvah želi bolj kompaktne vlade, da bo kot svoj glavni vir prihodkov podprla gospodarstvo in mu prisluhnila.

Za več prožnosti na trgu dela
Poleg zmanjšanja javnega sektorja bi se ta končno morala lotiti tudi reforme delovno-pravne zakonodaje in jo narediti bolj fleksibilno. "Argumenta sindikatov, da se želimo znebiti delavcev, več ni, saj je prav nasprotno - delavce potrebujemo," je dejal Trobiš in še enkrat poudaril tudi nujnost sprememb davčne politike, saj se ne more dogajati, da slovenski delodajalci kakovostne strokovnjake preplačajo, na koncu pa ti dobijo izplačanega manj kot v konkurenčnih državah.

Glede na zdajšnje pomanjkanje določenih profilov delavcev je vprašanje, ali si Slovenija sploh lahko privošči še kakšen tako velik projekt, kot ga za naslednja leta načrtuje Magna. Trobiš vseeno meni, da se delodajalcem ni treba pretirano bati njihovega prihoda, čeprav bo zaradi tega verjetno vseeno prišlo do kakšnih kadrovskih premikov.

"Magna bo vsekakor skušala najprej dobiti najboljše, to pa lahko pomeni drugačne pogoje za iskalce dela. V tem primeru bi se morda kakšen delodajalec lahko usmeril tudi drugam, nevarnost pa je lahko predvsem za mala podjetja," je dejal predsednik združenja delodajalcev.

Kaj pa minimalna plača
Na vprašanje, ali se bo na ta način minimalna plača v širši regiji dvignila kar po naravni poti brez posebnega vmešavanja države, je Trobiš odvrnil, da večina podjetij vendarle ne izplačuje minimalnih plač. Tudi v njegovem Boxmarku je takih delavcev zelo malo.

"Minimalna plača je predvsem statistična kategorija in kazalnik za konkurenčnost v vsej Evropi. Če jo dvignemo za pet odstotkov, gremo po lestvici navzgor in odvrnemo potencialne vlagatelje. Če se med Slovaško in Slovenijo razlikuje za od 30 do 40 odstotkov, jih bo veliko teže privabiti k nam," pravi Trobiš.

Glede Magne je dejal, da smo imeli to srečo, da je zaradi bližine Gradca in dobrih povezav sama izrazila interes, odločitev za prihod v Slovenijo pa so verjetno sami pri sebi sprejeli zelo hitro. "Treba jo je bilo le speljati čim bolje in tako so tudi naredili, saj bomo tovarno tukaj postavili Slovenci, ne pa Magna sama," je dodal prvi mož kidričevskega Boxmarka in slovenskih delodajalcev.