Na Umarju so bolj optimistični glede obetov za prihodnji dve leti. Foto: BoBo
Na Umarju so bolj optimistični glede obetov za prihodnji dve leti. Foto: BoBo

Poleg boljše napovedi za letošnje leto je Umar izboljšal tudi napovedi za leti 2015 in 2016, je razvidno iz danes objavljene zimske napovedi. Tako naj bi bila rast prihodnje leto za 0,4 odstotne točke višja in naj bi znašala dva odstotka, leta 2016 pa 1,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke bolje, kot je znašala jesenska napoved.

Glavni dejavnik okrevanja gospodarske aktivnosti ostaja izvoz, ki se povečuje ob sicer šibkem okrevanju v glavnih trgovinskih partnericah in nižjih stroških v menjalnem sektorju, kar se odraža v rasti tržnega deleža. Rast izvoza bo letos in tudi prihodnje leto nad pričakovanji, in sicer zaradi ugodnejših razmer menjave ob izrazitem znižanju cen nafte, bolj pozitiven bo tudi učinek začetka proizvodnje novih modelov avtomobilov.

Letošnje okrevanje je pospešila tudi rast javnih naložb, povezanih z okrepljenim črpanjem evropskega denarja, ki pa jih bo prihodnje leto manj. Kljub temu bo rast investicijske potrošnje v obeh letih nekoliko krepkejša od jesenskih pričakovanj, in sicer zaradi večjih naložb v stroje in opremo. Temu pa bosta botrovala krepkejša rast izvoza in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih ter višji bruto dobički v menjalnem sektorju.

Malenkostno manj brezposelnih
Kar se tiče porabe gospodinjstev in države, se bo po predvidevanjih Umarja zasebna poraba postopoma krepila, državna pa se bo zaradi varčevanja še naprej zniževala. Malo boljša od jesenske je tudi napoved razmer na trgu dela. Leto naj bi se končalo s 120.100 registriranimi brezposelnimi, kar je 500 brezposelnih manj od jesenskih pričakovanj. Ocena stopnje brezposelnosti ostaja pri 13,1 odstotka.

Za prihodnje leto je Umar napoved števila registriranih brezposelnih znižal za 3.700 na 115.700 in stopnjo brezposelnosti za 0,5 odstotne točke na 12,6 odstotka, za leto 2016 pa za 4.700 na 112.000 oz. za dodatne 0,4 odstotne točke na 12,2 odstotka.

Zaradi cenejše nafte in v manjši meri tudi drugih surovin so se vidno spremenila tudi pričakovanja urada glede gibanja inflacije. Potem ko je septembra napovedoval, da bo inflacija letos 0,6-odstotna, bo po decembrski napovedi 0,5-odstotna. Za prihodnje leto pa je napoved rasti cen življenjskih potrebščin oklestil za celo odstotno točko na 0,1 odstotka, za leto 2016 pa za 0,3 odstotne točke na en odstotek.

Tveganja: Rusija, Bližnji vzhod in počasna rast
Negativna tveganja so po navedbah Umarja povezana predvsem z možnostjo, da bi bilo gospodarsko okrevanje v glavnih trgovinskih partnericah počasnejše od predvidevanj, kar bi se razmeroma hitro odrazilo tudi na gospodarsko rast v Sloveniji.

Dodaten dejavnik tveganja še naprej predstavljajo tudi geopolitične napetosti. Zaradi pozitivnega vpliva nižjih cen nafte in nižje vrednosti evra sicer obstaja tudi verjetnost, da bo rast v glavnih trgovinskih partnericah višja od pričakovane.