Petrol je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti treh uredb o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov s predlogom za začasno zadržanje vložil decembra lani. Kot so takrat pojasnili, z njimi določena marža ne odraža realnih tržnih razmer in ne omogoča rentabilnega poslovanja, še posebej na manj gosto poseljenih območjih.

Izpodbijani člen prve uredbe ni veljal že v času vložitve pobude, a kot je presodilo ustavno sodišče, je brez dvoma v času svoje veljavnosti omejeval prodajno maržo za dizel in neosvinčeni motorni bencin ter v tem smislu posegal v pravni položaj pobudnice, ki je distributerka naftnih derivatov.

Z drugo izpodbijano uredbo je vlada najvišji dovoljeni marži za obe gorivi znižala in je medtem prav tako prenehala veljati, s tretjo pa ju je vnovič nekoliko zvišala. Ta uredba je v času odločanja ustavnega sodišča še vedno veljala, do danes pa jo je nadomestila uredba, s katero se je njena veljavnost podaljšala.

Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, so zapisali ustavni sodniki. Presoja pa o že izteklih se predpisih, kadar posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene, so dodali.

Pobudnica lahko zoper državo sproži odškodninski postopek

Če se kot neodpravljena posledica protiustavnosti oziroma nezakonitosti razumejo nižji prihodki, potem se lahko Petrol po njihovem mnenju poslužuje ustreznih sodnih postopkov. Pobudnica lahko zoper državo sproži odškodninski postopek, v katerem lahko izčrpa svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanih določb uredb, piše v danes objavljenem sklepu ustavnega sodišča.

Petrolove pomisleke, da so odškodninski postopki dolgotrajni, zahtevni in dragi, so ustavni sodniki zavrnili. Te navedbe izgubijo težo zaradi dejstev, ki jih navaja sama pobudnica – da je velik, gospodarsko pomemben in uspešen poslovni subjekt, za katerega odškodninski postopek zagotovo ne pomeni pretežkega bremena, ki bi ga odvrnilo od zaščite ogroženih pravic in pravnih interesov, je zapisalo.

Za takšen sklep je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, Rajko Knez je dal odklonilno ločeno mnenje, Rok Čeferin pa je bil pri odločanju o tej zadevi izločen.

Zoper odločitev vlade, da v prizadevanjih za znižanje inflacije zniža marže trgovcev z naftnimi derivati, je pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje vložil tudi MOL Slovenija.

Ministrstvo: Potrditev stališč vlade

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so v odzivu na odločitev ustavnega sodišča ponovili stališče premierja Roberta Goloba, da so Petrolovi zahtevki o povračilu škode neupravičeni in neusklajeni. To je po njihovem prepričanju zdaj potrdilo tudi ustavno sodišče.

Kot so na ministrstvu še zapisali v odgovorih na vprašanja STA, je tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer že decembra poudaril, da gre v primeru zahtevkov Petrola za zasledovanje zelo ozkih parcialnih interesov. "Vlada mora namreč gledati tudi na ljudi," so še pojasnili.

V Petrolu razočarani nad odločitvijo ustavnega sodišča

Po mnenju Petrola pa uredbe posegajo v ustavno varovane pravice, vključno s pravico do svobodne gospodarske pobude in pravico do zasebne lastnine. "Poleg tega je postopek sprejetja uredb potekal brez obravnave sveta za cene, ki ga zakonodaja predvideva kot ključnega udeleženca pri določanju ukrepov kontrole cen," so v odzivu na današnjo odločitev ustavnega sodišča zapisali v Petrolu.

V naftni družbi poudarjajo, da so bile leta 2023 uvedene marže na nekatere naftne derivate znižane na nezadostne ravni, ki ne odražajo realnih tržnih razmer in ne omogočajo pokrivanja stroškov, povezanih z distribucijo goriv in derivatov. "Takšne omejitve ogrožajo našo sposobnost za prilagajanje zahtevam evropskega programa Green Deal," so poudarili.

V Petrolu bodo nadaljevali iskanje vseh pravnih možnosti, ki so jim na voljo, da zaščitijo poslovne interese skupine Petrol in njenih deležnikov ter nadaljevali prizadevanja za energetsko tranzicijo, so napovedali. Korake bodo konkretizirali po natančni preučitvi in uskladitvi s strokovnimi službami.