Banka Slovenije (BS) je analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun letnih stroškov košaric plačilnih storitev opravila že deveto leto zapored, vanjo pa je vključila Abanko, Addiko banko, Banko Intesa Sanpaolo, Banko Sparkasse, BKS banko, Delavsko hranilnico, DBS, Gorenjsko banko, Hranilnico Lon, NLB, Novo KBM, Primorsko hranilnico Vipava, Sberbank banko, SKB banko in Unicredit banko Slovenija.

Analiza fizičnim in pravnim osebam omogoča primerjavo nadomestil, ki jim jih za določene plačilne storitve zaračunavajo banke in hranilnice, in izračunanih stroškov košaric plačilnih storitev na letni ravni. Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so bila povprečna nadomestila na zadnji dan leta 2017 v primerjavi z enakim obdobjem predlani višja v 12 segmentih, nižja v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena.

Najbolj se je po ugotovitvah BS-ja povečalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila s trajnim nalogom za fizične osebe, ki je bilo dražje za 28,57 odstotka. To v BS-ju vsaj deloma pripisujejo usmerjanju uporabnikov plačilnih storitev na stroškovno učinkovitejše alternative, kot so neposredne obremenitve. Najbolj se je medtem znižalo povprečno nadomestilo za vodenje transakcijskega računa za fizične osebe, to je za 3,85 odstotka.

Najdražje plačilne storitve pri Sberbanku
Po primerjavi letnih stroškov, ki jih imajo komitenti z opravljanjem plačilnih storitev pri določenem ponudniku, pa je analiza ugotovila, da je bila za tradicionalne komitente, in sicer za tiste, ki storitve opravljajo prek bančnih okenc, ko gre za fizične osebe, najdražja Sberbank banka. Povprečni letni strošek po košarici, ki jo oblikuje BS, je bil v tej banki 123,31 evra, po košarici, ki jo oblikuje Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), pa 219 evrov.

Sledili so NLB (113,75 evra; 217,32 evra), Addiko banka (109,76 evra; 210,96 evra), Unicredit banka Slovenija (109,61 evra; 209,04 evra) in Nova KBM (108,95 evra; 213,96 evra).

Najcenejše so bile na drugi strani tri hranilnice. Najnižje stroške med temi je imela Delavska hranilnica, kjer je po košarici Banke Slovenije strošek dosegel 32,06 evra, po košarici Zveze potrošnikov Slovenije pa 47,64 evra. V Primorski hranilnici Vipava sta bila stroška 45,92 evra oz. 76,32 evra, v Hranilnici Lon pa 65,86 evra oz. 112,68 evra.

NLB Klik je najdražja elektronska banka
Pri komitentih, ki plačilne storitve opravljajo prek elektronske banke, je bil medtem najdražji NLB, saj je strošek po košarici BS-ja dosegel 55,95 evra, po košarici Zveze potrošnikov Slovenije pa 94,92 evra. Sledile so Unicredit banka Slovenija (52,49 evra; 88,08 evra), Sberbank banka (52,25 evra; 68,52 evra), Abanka (51,09 evra; 81,72 evra) in SKB banka (51,04 evra; 84,24 evra).

Najcenejša je bila tudi v tem primeru Delavska hranilnica (27,30 evra; 37,56 evra), sledili sta Primorska hranilnica Vipava (28,92 evra; 40,32 evra) in Hranilnica Lon (45,12 evra; 68,76 evra).

Za pravne osebe najdražja Unicredit banka
Pri pravnih osebah je analiza kot najdražjo banko za tradicionalne komitente razkrila Unicredit banko Slovenija, kjer je bil letni strošek po košarici BS-ja 1.031,45 evra. Najcenejša je bila Primorska hranilnica Vipava (364,80 evra). Za e-komitente med pravnimi osebami je bila najdražja Sberbank banka (553,55 evra), najcenejša pa prav tako Primorska hranilnica Vipava (189,90 evra).

Prihranki pri menjavi najdražjega za najcenejšega ponudnika tako ostajajo visoki. Za fizične osebe lahko v skupini tradicionalnih komitentov glede na metodologijo Zveze potrošnikov Slovenije dosežejo 171 evrov na leto.