Gospodarstvo
(4)
Banke v Sloveniji so lansko leto za četrtino povečale dobiček glede na leto poprej. Foto: Pixabay
Banka Slovenije je izdala začasne podatke za leto 2017. Foto: BoBo
Vloge nebančnega sektorja so se lani povečale za 5,3 odstotka oz. za 1,4 milijarde evrov. Dve tretjini prirasta so prispevale vloge gospodinjstev. Foto: Reuters
Kakovost bančnih naložb se je v lanskem letu izboljševala. Delež nedonosnih izpostavljenosti se je do decembra znižal za 2,5 odstotne točke, na šest odstotkov oz. na 2,5 milijarde evrov. Foto: Pixabay

Dodaj v

Banke lani za četrtino povečale dobiček

Vloge gospodinjstev so se lani povečale za slabo milijardo
14. februar 2018 ob 16:30
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Sloveniji so lani banke ustvarile 411 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 21 odstotkov več kot leto prej. Dobiček po davkih pa se je povečal za 27,1 odstotka, na 422,6 milijona evrov.

Bruto dohodek se je lani zmanjšal za 4,7 odstotka in dosegel 1,07 milijarde evrov. K temu so prispevali tako nižji neto obrestni prihodki, kot neto neobrestni prihodki. Prvi so se znižali za 2,9 odstotka, drugi pa za 7,3 odstotka, je razvidno začasne podatke objavila Banka Slovenije. Padanje neto obrestnih prihodkov se je ob rasti kreditiranja močno upočasnilo.

Banke so realizirale pozitivno rast iz neto opravnin, ki predstavljajo najpomembnejši del neto neobrestnih prihodkov. Na strani stroškov je k dohodku ugodno prispevalo neto sproščanje oslabitev in rezervacij. Negativen vpliv na dohodek pa je imela po večletnem obdobju zmanjševanja ponovna rast operativnih stroškov, so zapisali.

Bilančna vsota je konec lanskega decembra dosegla 37,9 milijarde evrov, kar je 2,4 odstotka več kot konec leta 2016. V strukturi naložb se je povečal delež posojil nebančnemu sektorju na račun nižjih naložb v vrednostne papirje. Banke so v svojih aktivah ohranile tudi razmeroma visok delež najbolj likvidnih oblik naložb. Na strani virov financiranja so pridobile vloge nebančnega sektorja ob znižanju financiranja na finančnih trgih.
.


.
Posojila nebančnemu sektorju
Rast posojil nebančnemu sektorju je decembra lani medletno znašala 4,8 odstotka. Na to je vplival zlasti bazni učinek močnega prirasta posojil v decembru 2016. Medletna rast posojil podjetjem se je lani z novembrskih 7,8 odstotka decembra znižala na 2,2 odstotka.

Delež posojil podjetjem je bil v bančnih bilancah decembra lani na eni izmed zgodovinsko najnižjih ravni. Znašal je le dobro petino bilančne vsote, po obsegu pa je za posojili gospodinjstvom zaostajal za 1,1 milijarde evrov, so poudarili analitiki centralne banke.

Prirast posojil celotnemu nebančnemu sektorju je lani dosegel slabo milijardo evrov. Večino oz. 60 odstotkov je prispeval prirast posojil gospodinjstvom. Rast posojil gospodinjstvom se je po visoki rasti med letom v zadnjih mesecih umirila in decembra znižala na 6,8 odstotka medletno.

Manjša rast posojil
Znižanje rasti je bilo prisotno pri vseh vrstah posojil. Pri potrošniških na 12,9 odstotka, pri stanovanjskih na 4,8 odstotka. V zadnjem delu leta je bilo zaznati zniževanje novoodobrenih posojil, zlasti posojil, sklenjenih s fiksno obrestno mero, ter krajšanje ročnosti pri novoodobrenih dolgoročnih posojilih.

Vloge nebančnega sektorja so se lani povečale za 5,3 odstotka oz. za 1,4 milijarde evrov. Dve tretjini prirasta so prispevale vloge gospodinjstev. Povečale so se le vpogledne vloge, ki so ob koncu leta predstavljale 68,5 odstotka vseh vlog nebančnega sektorja in se približale polovici bilančne vsote bančnega sistema.

Višje vloge gospodinjstev
Vloge gospodinjstev so se lani povečale za 5,6 odstotka oz. za 938 milijonov evrov, v sezonsko močnem decembru za 180 milijonov evrov. V zadnjem četrtletju so nekatere banke povišale povprečne obrestne mere za novo sklenjene vloge gospodinjstev nad enim letom, kar je nekoliko umirilo krčenje dolgoročnih vlog. Lani se je nadaljevala visoka rast vlog podjetij pri bankah, katerih obseg je konec leta dosegel 6,1 milijarde evrov.

Kakovost bančnih naložb se je lani izboljševala. Delež nedonosnih izpostavljenosti se je do decembra znižal za 2,5 odstotne točke, na šest odstotkov oz. na 2,5 milijarde evrov. Banke so intenzivneje reševale nedonosne terjatve do nerezidentov, predvsem z njihovim odpisovanjem ob koncu leta.

Izboljšanje kakovosti naložb
Največji obseg nedonosnih izpostavljenosti se je ohranil v terjatvah do nefinančnih podjetij, in sicer v znesku 1,7 milijarde evrov. A tudi v tem segmentu je opazno izboljšanje kakovosti naložb.

Bančni sistem je ohranil velik obseg kratkoročne presežne likvidnosti, dober likvidnostni položaj pa se je odražal tudi v ohranjanju visokega količnika likvidnosti prvega razreda, visokega deleža prostega sklada finančnega premoženja in deleža sekundarne likvidnosti v bilančni vsoti.

Kapitalski položaj bančnega sistema je bil dober, kljub rahlemu zmanjševanju kapitalske ustreznosti v prvih treh četrtletjih 2017. Ta je konec septembra lani na posamični osnovi znašala 20,2 odstotka, na konsolidirani osnovi pa 18,4 odstotka. Postopno zmanjševanje kapitalske ustreznosti je posledica krepitve posojilne dejavnosti in s tem povečevanja kapitalskih zahtev, ki se večajo relativno bolj kot kapital.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
kingeston
# 15.02.2018 ob 09:12
+ tega da je seveda potrebno vzeti kredit za luksuz (avto, stanovanje...) in še tam plačevati oderuške obresti...
kingeston
# 15.02.2018 ob 09:12
jasna stvar. folk je navezan na te oderuške in mafijske banke (NLB itd) kot na svojo kožo.
in bolj kot je folk neumen in jamra koliko mu poberejo za vodenje računa vsak mesec in koliko mora plačevati za plačilo položnic, bolj se bo držal svoje oderuške banke, namesto da bi izbral najugodnejšo in si tam odprl račun.
ampak ne, v sloveniji je glavno da se jamra, da se kaj ukrene drhali ni v planu...
K_ris
# 15.02.2018 ob 07:47
Odvisno od tega, a je banka v državni ali zasebni lasti. Od NKBM bo šlo tistim, ki so jo kupili za drobiž.
mali_piscek
# 15.02.2018 ob 07:38
A gre ta dobiček v dividende ali nazaj v proračun?????
Kazalo