V Aeru so bili večinoma zaposleni starejši delavci, ki so bili tam tudi po 30 let, je za TV Slovenija poročala Petra Bezjak. Ti so sicer doma že od začetka tega meseca, ko se je v podjetju ustavila proizvodnja.

Delavci se bodo zdaj prijavili na zavod za zaposlovanje, a upanja na novo službo nimajo prav veliko, saj se zavedajo, da jo bodo pri svoji starosti težko dobili.

Kljub temu pa si bodo že ta teden proizvodne prostore ogledali zainteresirani kupci, saj stečajna upraviteljica ne more zagnati proizvodnje. "Ni težava v tem, da ni bilo kupcev za izdelke. Težava je, da ni bilo denarja za nakup surovin. In če družba ni imela, mi tudi nimamo," je pojasnila stečajna upraviteljica Alenka Gril. Ob tem je ocenila, da bi za najem blagovne znamke Aera moral obstajati interes, saj je že uveljavljena.
Skoraj stoletje proizvodnje
Začetki Aera po poročanju STA-ja segajo v leto 1929, ko je zaživel kot ena izmed podružnic V. Braunsa, samo podjetje pa je bilo ustanovljeno leta 1946. Leta 1992 je Aero, ki je 80 odstotkov svoje proizvodnje izvozil, ustanovil hčerinsko družbo Aero Ida, leta 2004 pa je kupil družbo Balkan iz Srbije.

Dolgoletna direktorica Aera Milena Brezigar je leta 2006 končala 10-letno programsko prestrukturiranje, na trgu pa se je družba takrat uveljavila kot specializirani proizvajalec samolepilnih materialov, kot so trakovi, lističi in laminati. Maja leta 2008 se je Brezigarjeva po 16 letih vodenja družbe, ki je takrat še poslovala z dobičkom, upokojila, nasledil pa jo je Zvone Žepič.

Proizvodnjo morali zaradi emisij skrčiti
S prvimi težavami se je Aero soočil novembra 2008, ko so zaradi visokih ravni škodljivih emisij morali ukiniti proizvodnjo lepilnih trakov. Takrat je brez dela ostalo 90 od 316 zaposlenih. Leta 2013 je družba, ki je skušala neuspešno prodati program samolepilnih trakov, za katerega naj bi se zanimali Turki, ter nepremičnine hčerinskega podjetja v Beogradu, število zaposlenih zmanjšala na 177, pozneje pa še na končnih 155 delavcev.

Lani so se v Aeru zgodile tudi lastniške spremembe. Vsi dotedanji delničarji, med katerimi so izstopali predvsem državni PDP, Probanka in Intereuropa, so skoraj v celoti izgubili svoje deleže. Nove lastnice so tako postale banke upnice, ki so tri milijone evrov terjatev pretvorile v kapital. Največji, 62-odstotni delež v Aeru ima tako Družba za upravljanje terjatev bank, ki je lani zamenjavala nadzorni svet in namesto Žepiča za direktorja imenovala Gregorja Krajnca, ki je družbo tudi vodil do konca letošnjega marca, je še poročal STA.