Zaradi kopičenja zalog kobalta, ki se uporablja v pametnih telefonih in električnih avtomobilih po vsem svetu, je njegova cena padla s 60.000 dolarjev na tono ob koncu leta 2018 na zdajšnjih 25.000 dolarjev na tono.

Glencore je pričakoval, da bosta pospešen prehod na električno mobilnost in rast proizvodnje pametnih naprav močno povečala povpraševanje po kobaltu, a so trg precenili. Poleg tega med vlagatelji vlada bojazen, da bi morebitna večja recesija v kateri izmed svetovnih velesil zamajala proizvodnjo, kar bi vodilo v znižanje cen tovrstnih kovin. Po drugi strani je sicer slišati številna mnenja, da se povpraševanje po tako pomembni kovini ne more zares drastično zmanjšati.

Okoli 60 odstotkov vsega svetovnega kobalta pridobijo v Demokratični republiki Kongo, kjer Glencore upravlja pomembni rudnik Mutanda, ki ga bodo zdaj začasno zaprli za dve leti. "Obratovanje se bo nadaljevalo, ko se gospodarske razmere dovolj izboljšajo," je dejal generalni direktor družbe Ivan Glasenberg.

Za zaprtje rudnika se je Glencore odločil, potem ko je polletni čisti dobiček družbe dosegel dobrih 220 milijonov dolarjev (195 milijonov evrov) oziroma 92 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, kar vodstvo pripisuje posledicam gibanja cen na trgu.

Kongo hoče zvišati davke

Glencore je tudi v sporu z oblastmi v Kinšasi zaradi novega rudarskega zakona in napovedi, da bo davke na pridobivanje kobalta povečala za petkrat.

Zaradi slabih rezultatov je cena delnic družbe padla na najnižjo raven po letu 2016.

Glasenberg je dejal, da rudnik Mutanda na jugovzhodu DR Kongo ni več ekonomsko upravičen zaradi nizkih cen kobalta, slabega dostopa, zvišanja stroškov in višjih davkov.

V Mutandi so v prvi polovici letošnjega leta pridobili okoli 13.000 ton kobalta, kar predstavlja 15 odstotkov pridobljenih količin po svetu.

V preteklosti se je Glencore že omejeval proizvodnjo surovin z namenom zviševanja cen. Oktobra leta 2015 je svojo svetovno proizvodnjo cinka in svinca zmanjšal za tretjino in s tem sprožil 10-odstotno rast cen cinka.