Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 27 glasov Ocenite to novico!
Baterije za električna vozila vsebujejo vrsto redkih kemičnih prvin – litij, nikelj in kobalt. Ker povpraševanje presega ponudbo, se proizvajalci po vsem svetu spopadajo z zagotavljanjem stalne dobave teh ključnih surovin. Foto: Pixabay

Dodaj v

Industrija električnih avtomobilov se spopada s pomanjkanjem ključnih surovin

Povsod po svetu še posebno primanjkuje kobalta
13. maj 2018 ob 12:52
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Svetovni trg električnih vozil je na pragu eksponentne rasti zaradi zahtev po znižanju izpustov ogljikovega dioksida. Proizvajalci avtomobilov pa le stežka zagotavljajo stalne dobave surovin za proizvodnjo baterij.

"Baterije za električna vozila vsebujejo vrsto redkih materialov – litij, nikelj in kobalt. Ker povpraševanje presega ponudbo, se proizvajalci po vsem svetu spopadajo z zagotavljanjem stalne dobave teh ključnih surovin. To predstavlja pritisk na proizvajalce električnih vozil, lov na alternativne tehnologije pa se nadaljuje," meni podpredsednik raziskovalne organizacije A. T. Kearney Marko Derča.

Po svetu še posebno primanjkuje kobalta, katerega zaloge naj bi v celoti pošle že do mejnika, ko bo izdelanih 300 milijonov električnih vozil, kar je skromen delež v primerjavi z dandanes na cesti prisotnimi 1,2 milijarde avtomobili. Od 2013 dalje svetovna proizvodnja litija raste za sedem odstotkov letno, vendar bi za zadovoljitev povpraševanja rudarji morali letno proizvodnjo povišati za devet odstotkov. Rast povpraševanja in primanjkljaj zalog sta privedla tudi do višjih cen te surovine.

"Poleg primanjkljaja naravnih virov razmere dodatno zaostruje pomanjkanje uresničljivih in cenovno ugodnih rešitev za ponovno uporabo in recikliranje baterij za električna vozila, čeprav nekatera energetska podjetja že razvijajo inovativne poslovne modele za ponovno uporabo baterij," je dodal Derča. Pričakuje, da se bo do leta 2025 z večjo razširjenostjo rabljenih baterij ekonomika recikliranja izboljšala.

Zaradi povečanih svetovnih okoljevarstvenih pritiskov in ambicij vlad po trajnostnem razvoju proizvajalci električnih avtomobilov in baterij vseeno pričakujejo močno rast. Ne glede na to poročilo poudarja pomembnost temeljitega razmisleka o upravljanju celovitega življenjskega cikla električnih vozil, da bi dosegli želeno znižanje ogljičnega odtisa. To bo zahtevalo preudaren razmislek držav o tem, katere energetske vire uporabljajo za polnjenje baterij električnih avtomobilov, še navaja poročilo raziskovalne organizacije A. T. Kearney.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
ajvard
# 13.05.2018 ob 13:12
samo da je "zeleno", pa čeprav ni.
cicmen
# 13.05.2018 ob 13:57
Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije sem pobrskal za par podatki, tako da lahko izračun naslonimo na konkretne vrednosti. Torej - v Sloveniji smo imeli leta 2014 registriranih 1.068.362 osebnih vozil :roll: , prevozili smo povprečno 12.653 km na leto, s povprečno porabo 6,7 l/100 km (vir: SURS). Povprečje upošteva različne vrste in porabe goriva, tako da se bomo zadovoljili kar s temi podatki, saj nas zanimajo le okvirne vrednosti.

Vsako vozilo tako v enem dnevu povprečno prevozi 34,7 km ter porabi 2,32 l goriva. Če želimo ugotoviti koliko energije je pri tem porabilo, moramo poznati energijsko oz. kurilno vrednost energenta, zato bomo v našem primeru vzeli za bencin oz. dizel nekako 10 kWh/l. Dnevno porabljena energija na vozilo je tako: 2,32 l x 10000 Wh = 23.200 Wh oz 23,2 kWh.

Izkoristek bencinarjev je nekje med 30% in 33%, dizelašev pa nekoliko višji in znaša tudi do 40% :? , tako da glede na razmerje zastopanosti enih in drugih (cca 50:50) lahko vzamemo kar povprečen izkoristek 35%. Mehanske energije, ki jo potrebujemo (porabimo) za premikanje vozila, je tako: 0,35 x 23,2 kWh = 8,12 kWh.

Če bi imela električna vozila 100% izkoristek, prav takega pa tudi polnjenje akumulatorjev [-o< , bi bila ta vrednost že količina električne energije, ki bi jo morali vsak dan "natočiti" v akumulatorje električnega vozila. Žal pa nimamo naprave s 100% pretvorbo energije, zato bomo upoštevali izkoristek električnega pogona (napajalna elektronika + motor), ki naj bo radodarnih 90%. Tudi pri polnjenju akumulatorja rabimo več električne energije, kot jo dobimo med vožnjo ven, tako da tudi tu upoštevajmo izkoristek polnjenja, ki je nekje 75%.

Dnevno bi torej za eno osebno vozilo za zgoraj omenjeno razdaljo potrebovali: 8,12 kWh/(0,9 x 0,75) = 12,03 kWh električne energije.

Ni veliko, a to je energija. Energija pa je produkt moči in časa. Če bi torej za povprečno dnevno vožnjo želeli napolniti akumulator vozila v osmih urah, bi bila moč pri tem polnjenju: 12,03 kWh / 8h = 1,5 kW. A to je le moč za en avtomobil, za cel milijon pa znese: 1,5 kW x 1.068.362 vozil = 1.602.543 kW = 1,6 GW, kar je moč dobrih dveh krških nukleark (NEK) :shock: - seveda dodatno k tej, ki jo že imamo.

Res je, da verjetno ne bi vsi "tankali" elektrike ob istem času in bi bila potrebna moč lahko manjša (le npr. ena dodatna NEK), a bolj verjetno je ravno obratno, da želijo vsi polniti ob istem in seveda čimkrajšem času, kar še poveča potrebno moč, ki je seveda nimamo na razpolago. Še za občutek o kakšnih številkah sploh govorimo: električna energija iz NEK predstavlja cca 35% vse proizvedene električne energije v Sloveniji #-o . Pa še to: vse v Sloveniji proizvedene električne energije ni dovolj, zato smo neto uvozniki le-te.

Toliko na kratko :wink:. Upam, da ne bom napačno razumljen in bi kdo mislil, da sem kakšen jedrski lobist. NEK sem dajal za primerjavo le zato, ker je naša največja elektrarna. Poudarjam predvsem razpoložljivost moči, ki bi jo potrebovali, in ne le energije, saj prav tu klecnejo vse obstoječe rešitve z žal zelo nestanovitnimi obnovljivimi viri električne energije (voda, veter, sonce).

Rešitev? Še vedno mislim, da za to naše minljivo bivanje porabljamo daleč preveč energije in je, recimo pri avtomobilih, pa tudi drugje, bolj pomembna uporaba kot poraba.
DrKult
# 13.05.2018 ob 13:03
Pa še začelo se prav ni...
pok vejice
# 13.05.2018 ob 13:13
Javni prevoz (na katerikoli pogon že) je dobrodošla možnost za premik v prestolnico in nazaj, sicer pa kolo. Štirje letni časi. A res rabimo toliko pločevine?
m4j3r
# 13.05.2018 ob 13:43
Na žalost (srečo?) je rešitev povsem drugje. Namesto da se osredotoči samo na tip energenta, bi bilo treba delati tudi na izkoristku le tega.
Trenutno je tako stanje, da v 90%, 1,5 tone pločevine prevaža naokoli eno osebo. To ni pod nobenim kriterijem varčno, pa naj bo še tako ekološki energent/motor. Rešitev je v optimizaciji javnega prevoza, ki pa je trenutno (vsaj pri nas) enako kot pred stotimi leti.
Samo žal je tako, da se vsa svetovna industrija vrti okoli avtomobilizma tako da kakšnih drastičnih sprememb (dokler ne bo res kriza) ni za pričakovat...
Nikolaj
# 13.05.2018 ob 13:59
V hudi zmoti so vsi tisti, ki menijo, da električni avtomobili predstavljajo korak naprej v ekologiji.
Izkazalo se bo nasprotno.
Balaš Junior
# 13.05.2018 ob 13:54
Lolz, "na pragu" eksponentne rasti. Samo sto nije.

Posebej eksponentna bo rast v dezelici na groteskni strani alp, kjer se bo elektricne avte filalo s premogom v tes 6 :-)
BarakOrkbama
# 13.05.2018 ob 13:32
@SamoRes
Elektronska naprava, ki si jo uporabil za postanje tega, tudi zelo verjetno vsebuje kup redkih kovin in vsaj nekaj od njih je zelo verjetno iz kakega Konga ali kaj podobno. Torej si z nakupom te naprave direktno financiral te suženjske rudnike. Če si tako proti raznim rudnikom z zelo poceni delovno silo, bi jih lahko nehal financirati.
Mare 007
# 13.05.2018 ob 13:34
Edino vrnitev v zelo skromen način življenja nas lahko reši. Če zares hočemo živeti "zeleno", moramo pozabiti na turizem, potovanja, gospodarsko rast in živeti kolikor se da samozadostno, lokalno. Tak povratek nazaj danes praktično ni več mogoč, če nas v to ne bo nekdo prisilil, npr. naravne katastrofe, vojne,...
garmond
# 13.05.2018 ob 13:19
Ja, bodo pač morali zahodnjaki uvajat svojo "demokracijo" v drugih državah še zaradi teh redkih rudnin, ne samo zaradi nafte. Z vodo se je to že tudi začelo.
Uboge države, ki imajo te redke rudnine, to bo njihovo prekletstvo.
Kaj pa bo potem ko bodo vso naravno bogastvo potegnili ven iz nedrja matere Zemlje? Razvoj in nenehna gospodarska rast bo za večno šla v franže. In glede na to, da je nedrje Zemlje že na veliko izčrpano, se bo to zgodilo relativno hitro.
30
# 13.05.2018 ob 13:14
Triglavski... Zato ker so podkupili politike v kongu
SamoRes
# 13.05.2018 ob 13:04
Zahodnjaške firme in razni Muski obračajo milijarde, vse to pa temelji na izkoriščanju in suženjstvu.

Organizacija Amnesty International ugotavlja, da v rudnikih kobalta delajo tudi sedem in osem let stari otroci. V rudniških rovih delajo enako kot odrasli, plačani pa so približno dolar na dan. Razmere za delo v rudniških rovih so zahtevne, delavci pa naj bi bili pogosto ustrahovani in deležni fizičnega nasilja. 
Delovni dan traja 12 ur, oprema je siromašna, delavci nimajo mask ali rokavic, zaradi česar imajo pogosto zdravstvene težave.

Več kot 20 odstotkov kobalta prihaja iz rudnikov na jugu DR Konga. Po oceni Unicefa iz leta 2012 je med »dninarji« okoli 40.000 otrok
Nikolaj
# 13.05.2018 ob 14:03
@cicmen
Odlično napisano!
kotzi
# 13.05.2018 ob 13:29
torej...tesla...nemci..francozi...japonc
i...kitajci nehajte delat elektro avte..pa bo vse ok....in kongo bo resen
kotzi
# 13.05.2018 ob 13:16
kongu vladajo Kitajci...tko da ne vem kaj ma spet zahod tukaj
cicmen
# 13.05.2018 ob 14:06
Nikolaj, to je skopirano z enega foruma, avtor besedila pa je profesor na elektro faksu in moj prijatelj!
gregaa
# 13.05.2018 ob 13:30
vsaj delna decentralizacija države, da se 1/4 Slovenije 2x na dan ne prestavi za 80+km in vlaganje v javni prevoz ne pa sedanja doktrina z AC v vsako vas.
SamoRes
# 13.05.2018 ob 14:42

@SamoRes: kdo vodi DR Kongo danes in zakaj nimajo boljše zakonodaje za zašito delavcev oziroma zakaj ne poskrbijo za izvajanje le-te? In zakaj morajo biti vedno zahodnjaki krivi?


Ker moraš razumeti zakaj. Preberi knjigo Izpovedi ekononskega morilca. Ekonomist J. Damijan je tako povzel doktrino zahodnjaških držav. Tu je odgovor zakaj.

Zgodba gre nekako tako. V prvem koraku velike ameriške korporacije zavohajo priložnosti za velike infrastrukturne projekte ali nahajališča naravnih virov v posameznih nerazvitih državah. Te korporacije najamejo konzultatntsko hišo s področja inženiringa, ta pa pošlje svoje “economic hit men” oziroma “ekonomske morilce”, ekonomske eksperte v dotično državo, kjer vladi predstavijo ekonomiko izbranega projekta (elektrarna, jez, avtocesta, železnica itd.) z vsemi izračuni. Ti izračuni seveda pokažejo neto pozitivne učinke projekta za državo. Zraven pa ekonomski morilci prikažejo še zasebne pozitivne koristi za vladajoče in njihove družine z nakazili na nerezidenčne račune v tujini. Konzultatnti pomagajo tudi pri ureditvi ugodnih razvojnih kreditov denimo Svetovne banke, US Aid itd. ter pri izbiri izvajalcev. Ti so običajno preizkušena gradbena in inženirska podjetja iz ZDA (Bechtel, Halliburton itd.). Več kot polovica najetih razvojnih kreditov tako nikoli ne pride v državo, pač pa se neposredno steče na račune tujih korporacij. Pri drugi različici pa gre za tuja vlaganja v naravane vire države, kjer razdelitev zasebnih koristi poteka na podoben način. V končni instanci se država zadolži za projekte, ki jih večinoma niti ne potrebuje ali prebivalstvo od njih nima neposredne koristi.

Če prvi korak spodleti in ekonomski morilci niso uspešni, nastopi drugi korak. Na obisk pridejo “šakali”, agenti ameriških tajnih služb, ki poskrbijo za atentat neposlušnih voditeljev, ki ne pristanejo na korupcijski posel, ali za državni udar. Na oblast pridejo bolj poslušni voditelji, ki pristanejo na predlagan “model razvoja”. Če tudi ta poskus spodleti, pa zahodne sile pod vodstvom ZDA poskrbijo za vojaško posredovanje, ki ga upravičijo s preprečevanjem genocida oblasti nad civilnim prebivalstvom ali z zaščito pred terorizmom (Irak, Afganistan, Libija…).

Nekje vmes nastopi še tretji korak.  Ko namreč nerazvite države, ki so se preveč zadolžile, postanejo nesposobne odplačevati dolgove, nastopi MDS, ki državam s stand-by aranžmajem pomaga pri reprogramiranju dolgov. V zameno pa mora država pristati na radikalne strukturne reforme, varčevanje na račun javnih storitev (šolstvo, zdravstvo), na privatizacijo državnih podjetij in infrastrukture, na dolgoročne koncesije za izkoriščanje naravnih virov in infrastrukture, kjer pa seveda vskočijo znane mednarodne korporacije. Države tako postanejo dolgoročno zasužnjene – odvisne od pomoči in refinanciranja kreditov zahodnih držav. Ni več domačega potenciala za razvoj.
Haloo
# 13.05.2018 ob 14:15
Ali so baterije zares "zelene" tudi po uporabi in še prej ko prekopljejo cele gore za nekaj kg surovin.
To je navaden blef in nateg o nič emisijah izpustov. So elektrarne brez škodljivega delovanja.
Naivni verjamejo!
a.orhidejca
# 13.05.2018 ob 14:43
Da bi pa javni prevoz uredili in zmanjšali POTREBO po avtu to pa ne?
nonparel
# 13.05.2018 ob 15:29
Redke kovine se uporabljajo tudi v proizvodnji mobitelov, vseh vrst današnjih TV, računalnikov itd. Tudi tu bo nastal problem, ko bo teh redkih kovin začelo primanjkovati. Nekaj tega problema se bo ublažilo z reciklažo, v nedogled pa to ne bo šlo.
MatjazP
# 13.05.2018 ob 14:40
Stvari gredo v to smer, da bodo električni avtomobili vse dražji, bencinski pa vse bolj prepovedani..

Win-win situacija .. za proizvajalce.
marinaio
# 13.05.2018 ob 13:29
Kje pa, električni avtomobili so prihodnost in najbolj zelena alternativa avotmobilom, ki uporabljajo fosilna goriva. (sarkazem)
beninorc
# 13.05.2018 ob 15:53
Električna vozila so modni nateg in lupljenje denarnic, proizvodnja je bolj svinjska od naftne industrije...

Kot je videti, želi večina forumašev ostati na dizlih. Saudijci se zagotovo strinjajo.

jaz že celo življenje vozim bencince in če niste opazili , je liter dizla zelo nesramno blizu litru bencinca.lobisti elektrike . poraba novih bencincem je pa tud padla nasprot dizelašem.samo primer:
polo 2017 ,1.2 - 85KM- 250km - 13L..in nisem ga šparal , ni bil moj , nadomestno vozilo.lp
brehme
# 13.05.2018 ob 14:24
Električni avtomobili so večja svinjarija kot dizelaši. Kam bomo z vsemi baterijami?
kotzi
# 13.05.2018 ob 13:21
kitajci tut delajo elektricne avte....a oni pa ne izjkoriscajo konga...haha..ne sam zahod..haha
jurerock
# 13.05.2018 ob 16:36
Haha ko sem nazadnje na tem foromu nekomu napisal, da so električni avtomobili in na splošno električne naprave prevelik porabnik porabnik redkih kovin, da bi bilo to tehnologijo vzdržno uporabljati, mi je napisal, da zmagovalci iščejo rešitve, nekateri pa le jamramo. To mi pove veliko o načinu razmišljanja ljudi in zakaj jim lahko prodajajo take buče.

Električni avtomobili imajo ogoromno pomankljivosti, kot sta to zagotavljanje čistega vira energije in ustreznega distribucijskega omrežja, potem pa so tu pomanjanje redkih kovin, njihova pridelava itd. Kot je že nekdo omenil, treba bo prešaltati na samozadostnost in s tem zmanjšanje dnevnih migracij oz. le te opravljati z javnimi ali čistimi prevozi.
MatjazP
# 13.05.2018 ob 15:27
Ni problem litij, ampak kobalt.
V elektroniki se uporablja ogromno 'mikro surovin'. Prav te mikro surovine, ki so ponavadi redke kovine, omejujejo obseg.
Npr. platina (za razne katalizatorje), americium (za javljalnike požarov), zlato (za kontakte) itd itd.

Vsa visoka tehnologija je odvisna od njih. Zato bo nujno kmalu te elemente poiskati na asteroidih (oz. drugih NEO telesih).
gregori
# 13.05.2018 ob 14:45
čista energija - z figo v žepu
briga jih okolje - vse se gre za denar
Vsi od proizvajalcev ,prodajalcev še največ pa država iščejo kako bi še naprej sesali denar -prej in sedaj ekološki davek davek - kakšnega pa bodo uvedili ko bo električni pogon?
oleander
# 13.05.2018 ob 15:29
Da bi pa javni prevoz uredili in zmanjšali POTREBO po avtu to pa ne?

+
oleander
# 13.05.2018 ob 14:39
vsaj delna decentralizacija države, da se 1/4 Slovenije 2x na dan ne prestavi za 80+km in vlaganje v javni prevoz ne pa sedanja doktrina z AC v vsako vas.

+

Tudi to bi moralo biti na nakupovalnem seznamu vprašanj pred volitvami.
los-t
# 13.05.2018 ob 14:37
S cest pospravt požrešne SUVe in mafijaške črne kište, kamione na vlake, pa zreducirat nepotrebna letalska izživljanja turistov, pa bo bencina čist dost dokler nam ne rata prit na kak drug planet poln nafte. Električna vozila so modni nateg in lupljenje denarnic, proizvodnja je bolj svinjska od naftne industrije, razgradnja se šteje v tisočletjih, resursov pa samo v eni ali dveh afriških državah. Brez veze se gremo tole ekologijo...
Olorin
# 13.05.2018 ob 17:09
@beninorc
"jaz že celo življenje vozim bencince in če niste opazili , je liter dizla zelo nesramno blizu litru bencinca."

En liter bencina je res blizu enemu litru dizla, 50 litrov pa nic vec.
ZP26
# 13.05.2018 ob 16:56
Novinarji pa pišete samo hvalospeve na elektrifikacijo avtomobilske industrije. Bi prosim preverili kako je z reciklažo baterij? Ker tehnologije za reciklažo še ni in ni vidna v bližnji prihodnosti...
Kako Tesla proizvaja avte v 2018? Tudi ne poročate da nima delov za redno proizvodnjo in dela s 15% kapacitet...
JezicniDohtar
# 13.05.2018 ob 16:21
Cicimen je spodaj nalil čistega vina vsem, ki se slepijo z zeleno električno mobilnostjo.
Mare 007
# 13.05.2018 ob 16:08
cicmen .. edino tile izkoristi dieslov in bencinarjev v izračunih so za kakšnih 10% previsoki.
Tudi sam menim, da bodo el. avti povzročili približno toliko težav, kot jih rešili. Tako kot nestanovitni električni viri, priklopljeni na elektroenergetski sistem.
oleander
# 13.05.2018 ob 14:36
https://www.hermes-investment.com/ukw/wp-content/uploads/sites/80/2017/11/Hermes-Modern-Slavery-Take-Note-Cobalt.pdf

Za tiste, ki ne verjamejo SamoResu, da v rudnikih kobalta delajo otroci, je tu zgodaj povezava do uradnega poročila enega od upravljavskih podjetij, ki skrbijo za denar svojih investitorjev.
ElTorro
# 13.05.2018 ob 18:48
Tudi igranje šaha so že zdavnaj rešili, pa se temu vseeno reče "umetna inteligenca".

Ne razumem, kaj želiš povedati?

In močno se motiš - tega ni nihče "že zdavnaj rešil". Še danes je recimo umetna inteligenca za upravljanje sistema dvigal v nebotičniku zelo kompleksna zadeva. Pa gre za nekaj redov velikosti manjši in enostavnejši sistem.
Bondjanez
# 13.05.2018 ob 17:49
V Kanadi so naredili studijo, da bo med vikendi potrebno za polnitev enakega stevila avtomobilov na crpalki s 36 polnilnimi postajami narediti cca. 960 polnilnih mest za elektriko. Realno ???
Joker
# 13.05.2018 ob 17:35
Vsi ki tako veleumno razglabljate o blaznih izkoristjih električnih avtov, dajte še pogledat, kolkšni so izkoristki pri proizvodnji električne energije, ki tudi mora od nekod priti. Brez težav boste prišli do zaključka, da je bolje kurit bencin neposredno v avtu, kot pa v elektrarni, nato pa poganjat avto z elektriko.
majstr4
# 13.05.2018 ob 17:12
nikla je bilo dovolj tam nekje v centralni afriki, pa jih je c n n za j.... s prispevki o izkoriščanju tamkajšnjih delavcev
amigo
# 14.05.2018 ob 11:16
&nacho
Dragi soforumaši. Žal se na dan prevozim 200 km, ker je nekdo ocenil, da je moje delo tam daleč vredno 2 krat več. Nimam fetiša do prevažanja, kot to misli naša vrla komisarka v eu ampak preprosto skrbim za preživetje sebe in družine ter omogočam 90 pajacom, da se igrajo državo!

Na žalost so Kavčiča že davno vrgli, saj je bil za decentralizacijo Slovenije. Danes so drugi časi. Nekoč so recimo za obrambo pred poplavami skrbela vodnogospodarska podjetja. Danes pa imamo še na vaškem potoku merilno napravo za višino vode povezano z Ljubljano. Zato pa toliko voženj v Ljubljano. V Klinični center se sestre vozijo po 150 kilometrov daleč. Železnice so iz ćasov Franca Jožefa.
džeko
# 13.05.2018 ob 22:21
Kot sem napisal so baterije en velik nateg........ko bo zmanjkalo surovin za baterije pa bo šlo na gorilne celice.......sedaj pa ne bo, ker bodo imeli ogromno profita. Kakor koli obrneš je nateg.....
mmeeddoo
# 13.05.2018 ob 22:02
Dokler se prevoznikom ne izide elektrika, ne vidim zakaj bi navadne ljudi silili v to. Spet nekdo misli, da ga moramo bogateti?

Kamionarji delajo 500 km vsak dan. Potem morajo stati 8 ur. Tako prostorsko, kot z nosilnostjo, bi brez težav naokoli prevažali nekaj ton baterij.
Zakaj še vedno na nafto laufajo?
veza
# 13.05.2018 ob 21:44
Treba bo na nek način uporabljati elektriko na daljavo ali iz cestišča ali nekaj v tej smeri, ker z baterijami bodo vedno problemi.
dude
# 13.05.2018 ob 18:28
@ElTorro
To ni noben "inteligenten" car sharing, ker je racunalniska industrija te probleme ze zdavnaj resila.
Resiti mora problem avtonomne voznje.
ElTorro
# 13.05.2018 ob 18:09
Edina realna rešitev je lahko dostopen javni prevoz in težko dostopen osebni prevoz

Moj favorit je inteligenten car sharing z avtonomnimi vozili.
100 ljudi iz Domžal okrog 6h zjutraj naroči prevoz v LJ, sistem v Domžalah aktivira (tam so čez noč parkirani, ker sistem ve, da bo zjutraj približno toliko povpraševanja za prevoz na relaciji Domžale->LJ) 13 8-sedežnih avtonomnih vozil, izračuna optimalne poti za vsako vozilo, in razvozi teh 100 ljudi. Del teh vozil razvaža ljudi tekom dopoldneva, drug del čaka parkiran na obrobju LJ, ker ve, da bo popoldne veliko povpraševanje po prevozu na relaciji LJ->Domžale.
Homer
# 13.05.2018 ob 18:01
Električna vozila - litij, nikelj in kobalt iz afriških dnevnih kopov v Kitajsko potem nazaj v Evropo in po odsluženju baterij v lokalno deponijo.

Res eko ni kaj!
hepan
# 13.05.2018 ob 16:42
Nafta je le nafta....
galoper
# 16.05.2018 ob 09:14
Koliko se zmanjša doseg z vožnjo električnega avta v času nizkih temperatur?
Kazalo