Bralci se bodo sami odločali, ali bodo za poglobljene informacije, ekskluzivne zgodbe in teme pripravljeni plačati. Foto: BoBo
Bralci se bodo sami odločali, ali bodo za poglobljene informacije, ekskluzivne zgodbe in teme pripravljeni plačati. Foto: BoBo
Konec zastonjkarskega branja medijev na spletu

Del svojih vsebin bodo v okviru tega plačljivega sistema od danes ponujali Delo, Slovenske novice, Primorske novice, Gorenjski glas, Dolenjski list, spletni portal Pozareport.si, revija Računalniške novice, dnevnik Ekipa, tednik 7dni, revije Naš dom, Kvadrati, Bonbon, portal arhivskih novic Podstrešje in revija Auto Bild.

Naročnine so tedenske, mesečne ali letne
Osnovna značilnost sistema Piano je, da se mediji, ki želijo zaračunavati digitalne vsebine, povežejo in se zavežejo, da bodo ponujali vsebine pod enakimi pogoji in za isto ceno, vendar vsak izmed njih po lastnem izboru, v skladu s svojo poslovno in uredniško strategijo. Uporabniki tako za pavšalno mesečno ali tedenska digitalno naročnino dobijo dostop do plačljivih vsebin vseh teh medijev. Bralci se lahko odločajo za tedensko (1,99 evra), mesečno (4,89 evra) ali letno naročnino (48,90 evra).

Splet in upad oglaševanja delata luknjo
Mediji, zlasti izdajatelji časnikov in revij, se sicer že vrsto let ukvarjajo s tem, kako unovčevati svoje vsebine na spletu. Razmah spleta je namreč povzročil selitev velikega dela bralcev, kjer so jih prav mediji sami navadili na brezplačen dostop do njihovih vsebin. Kriza pa je zarezala v njihove prihodke od oglasov, zato iščejo nove poti, kako obstati.

Podoben sistem so lani marca uvedli najbolj brani časniki v Združenih državah Amerike. Številke kažejo, da se jim je izplačalo. Sistem Piano pa so prvi uvedli Slovaki, kjer se je prav tako prijel. Delež od skupne naročnine prejmejo le tiste spletne strani, ki jih bralci dejansko obiskujejo. Dlje časa bodo bralci prebili na strani medija, več prihodka bo založnik dobil od bralčeve naročnine.

Desetina vprašanih razume potezo medijev
Slovaško podjetje Piano Media je pred zagonom sistema na slovenskem trgu opravil raziskavo o pripravljenosti Slovencev za to, da bi plačevali spletne vsebine. Ugotovili so, da desetina sodelujočih bralcev uvedbo plačljivih spletnih medijskih vsebin dojema kot razumno potezo ter izraža možnost plačevanja naročnine pod pogojem, da so vsebine kakovostne in oglasi manj vsiljivi. V prvem letu želijo k plačilu naročnine pritegniti odstotek slovenske spletne populacije.

Konec zastonjkarskega branja medijev na spletu