Svojo mladost je Mesec preživel na kmetiji v majhni vasici Sveti Lenart, kjer živi in dela še danes. Očetu je pomagal pri žaganju na domači žagi in jo počasi prilagajal, da mu je olajšala delo. Zanimanje je vzbudil pri sosednjih kmetih in lesarjih, leta 1991 pa se je opogumil ter ustanovil svoje lastno podjetje Mebor za proizvodnjo in trženjem strojev za obdelavo lesa. Danes ima v podjetju 25 zaposlenih, tudi člane svoje družine, 15 kooperantov in nekaj priložnostnih sodelavcev. Dobil je naziv obrtnik leta 2011, njegovo podjetje pa je prepoznano in dejavno prisotno na trgih po vsem svetu. Ves čas razvijajo nove stroje in nove tehnične rešitve.

Kako ste dobili idejo, da bi proizvodnja žag lahko bila posel?
Prvo žago sem napravil za svoje potrebe in za tisti čas je bila to kar napredna. Pokazalo se je, da je dobra. Pomislil sem, da bi se dala morda dobro prodajati. Najprej so kupovali bližnji kmetje, lesarji, mizarji. Nato pa tudi večji kupci.

Ste samouk ali vam je pri zagonu kdo pomagal?
Lahko bi rekel, da sem neke vrste samouk. Pomagal mi je brat, ki je bil že takrat strugar, postružil mi je sestavne dele, ostalo pa sem bolj kot ne delal sam.

Kako ste se predstavili trgu?
Najprej se je prodaja širila predvsem zaradi referenc, predstavili smo žago po vaseh, v kakšnem mestu. Potem smo začeli hoditi na razne sejme. Do danes se je ogromno spremenilo. Veliko kupcev najdemo na spletu, so pa še vedno pomembne reference.

Kam vse danes prodajate žage?
Praktično po vsem svetu. Glavni trg je že vedno Evropa, potem pa ZDA, Južna Amerika, Afrika, Indija, Avstralija, Ukrajina, Rusija, Belorusija, Papua Nova Gvineja. Mislim, da smo v naši branži kar prepoznavni.

Razmišljate o novih idejah, inovacijah?
Brez tega ne gre. Stalno razmišljamo o izboljšavah, saj če obstanemo na tem, kjer smo, sigurno ne bomo preživeli. Razvijati je treba naprej. Vedno smo imeli svoj koncept tračnih žag, ki se kar precej razlikuje od drugih. Vztrajamo pri tem še danes in pokazalo se je, da je to dobro.

Sodelujete tudi s kakšnimi strokovnjaki ali je vse plod vašega dela v podjetju?
Pri razvoju sodelujeta tudi moj brat in sin. Delamo pa s strokovnjaki s področja elektronike, hidravlike in podobno.

Podjetje vodite v dokaj odročnih krajih. To vpliva na posle?
Glede na to, kam prodremo, to ni ovira. Največja ovira so v bistvu ceste, saj ima slovensko podeželje slabo vozne ceste.

Podjetniki po navadi tarnajo nad birokracijo, da jim država bolj postavlja ovire, kot pa jim pomaga. Imate tudi vi takšne izkušnje?
Državna birokracija je velikokrat ovira, še posebej pri pridobitvi dovoljenj. Če se pojavi nov posel, moraš pogosto hitro povečati proizvodnjo in če dolgo čakaš na kakšno dovoljenje, je lahko izbran kdo drug.

Se gospodarska kriza pozna tudi pri vas?
Ja, nas je na začetku dobro udarila, a zadnja leta za okoli 30 odstotkov povečujemo proizvodnjo, zato sem trenutno lahko le zadovoljen. V času krize smo razvili nov stroj za izdelovanje lesenih brun in to je bila dobra poteza, ki nam je pomagala pri izhodu iz krize. Veliko energije smo vložili, da ni bilo treba odpuščati delavcev. Začeli pa smo tudi prodajati linije, da lahko kupcem ponudimo 'žago na ključ'.