Izbor novice
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 36 glasov Ocenite to novico!
Leta 2007 je več kot 100 tisoč Slovencev sodelovalo v javni prodaji delnic mariborske Nove KBM. Cena delnice je bila na koncu določena na zgornji meji razpona (20,50 - 27,00), torej pri 27 evrih, kar je bil 2,26-kratnik knjigovodske cene delnice. Država je tako s prodajo Nove KBM iztržila več kot 300 milijonov evrov. Opozicija je finančnega ministra Andreja Bajuka po začetku kotacije, ko je šla cena nad 40 evrov, obtožila, da je banko prodal prepoceni in oškodoval državni proračun. Foto: BoBo
       Poslovne banke niso delale modelov za napovedovanje "defaultov", prav tako ne Banka Slovenije. Edini razlog, zakaj bi to lahko tolerirali, je le v tem, da je bilo takrat takšno stanje povsod po Evropi. Pri nas je bila še ta mantra, da kaj ti bodo matematični modeli, če imamo ljudi. Jaz imam precej večje zaupanje v umetno inteligenco kot v kreditne odbore.       
 Sašo Polanec
Vodstvo Nove KBM (na fotografiji nekdanji predsednik uprave Matjaž Kovačič) je, kot pravi Sašo Poljanec, podatke o poslovanju banke skrivalo pred javnostjo pod pretvezo, da gre za občutljive informacije. Foto: RTV SLO
       Država še naprej vztraja z lastništvom v bankah, pri tem pa jo kljub izgubi premoženja podpira tudi javnost. Skratka, ker bodo banke v tem lepšem obdobju gospodarskih ciklov poslovale dobro in izplačevale dividende, se je/bo ustvarila mantra zakaj bi banke sploh prodajali, predvsem po nižjih vrednosti od vložka reševanja. Ko pa bo prišla naslednja gospodarska ali finančna kriza, se bo javnost spet zgražala zaradi izgub in potrebe po državni injekciji.       
 Matej Šimnic

Dodaj v

Nič se nismo naučili iz krize: država še naprej vztraja v bankah

Deset let od začetka kotacije Nove KBM
12. december 2017 ob 06:37
Ljubljana - MMC RTV SLO

Sto tisoč Slovencev se je pred desetimi leti veselilo, kako narašča vrednost delnic Nove KBM in niti sanjalo se jim ni, da bo konec tako bridek.

10. decembra 2007 so na Ljubljanski borzi začele kotirati delnice Nove KBM. V javni prodaji je bilo treba za delnico plačati 27 evrov (vplačanih je bilo kar za 2,3 milijarde evrov kapitala), več kot 100 tisoč Slovencev je presodilo, da gre za privlačno naložbo (v prvih devetih mesecih leta 2007 je imela banka 21,5 milijona evrov čistega dobička), številni so se celo razburjali, da so lahko vplačali le za tisoč evrov delnic. Visoka pričakovanja so se na začetku uresničila. Na borzi so se posli takoj sklepali nad 35 evri, vrhunec pa je bil 24. decembra, ko je enotni tečaj pri 43,98 evra dosegel rekord. Kdor je takrat delnice prodal, si je pripravil lepo božično darilo, kdor pa je verjel, da bo šla cena nad 50 evrov in nasedel "bonbončku" države, ki je dala vsem, ki so delnice držali do poletja, še dodatno delnico Nove KBM, v tej zgodbi ni bil zmagovalec.

Križanič obljubljal visoko rast delnic
Finančna kriza je namreč delnice Nove KBM že do julija zbila pod ceno z javne prodaje, do konca leta pa je tečaj celo strmoglavil pod 10 evrov. Samo v letu 2008 so tako delnice Nove KBM padle za 77,5 odstotka. Škoda je bila narejena, vlagatelji so se sprijaznili z usodo, jim je pa nekaj lažnega upanja vlival tedanji finančni minister France Križanič, ki je leta 2011 po sporni dokapitalizaciji Nove KBM (po ceni osem evrov za delnico) napovedoval večkratno rast tečaja. No, sledil je popoln zlom, delnica je bila kmalu vredna le še toliko, da je bil strošek že večji od izkupička prodaje, nazadnje je decembra 2013 centralna banka razlastila prejšnje lastnike banke (tudi lastniki podrejenih obveznic so bili ob ves vložek), z državno dokapitalizacijo pa je banko ponovno podržavila. "Igre" je bilo konec, novo poglavje pa je bila prodaja banke leta 2015 skladu Apollo in EBRD-ju za 250 milijonov evrov.

Malo različic za drugačno rešitev banke
Se leta 2013 res ni dalo drugače rešiti banke, smo vprašali analitika Alte Mateja Šimnica: "Možnosti za reševanje je bilo relativno malo. V preteklih letih je namreč država že opravila manjše dokapitalizacije, s čimer so se krpali problemi kapitalske ustreznosti, nikoli pa se država kot najpomembnejši lastnik ni resno zavedala resnosti težav v bankah in jih začela reševati. Vse to je vodilo v položaj, ko je bil praktično cel bančni sistem obremenjen s slabimi posojili in posledično v precejšnjem krču, interni ukrepi bank pa so že nekaj let pred krizo močno negativno vplivali na slovensko gospodarstvo. Zaradi resnosti položaja je bilo tako težko pričakovati, da bodo evropske institucije privolile v parcialne rešitve, ki bi morebiti lahko omogočile ohranitev premoženja delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic. Velja tudi pravilo, da se v takih časih da situacijo pomiriti le z velikim šokom oziroma finančno injekcijo."

"Šlo je za zavajanje ljudi"
Sašo Polanec z Ekonomske fakultete v Ljubljani opozarja, da je vodstvo skrivalo podatke pred javnostjo: "Šlo je za zavajanje ljudi, saj vodstvo ni razkrivalo dejanskega stanja banke. Na razpolago ni bilo dovolj informacij, bančni problemi so se pometli pod preprogo pod pretvezo, da banke podatkov zaradi varovanja občutljivih informacij ne morejo javno obelodaniti. Napako je naredila tudi Banka Slovenije, ker ni ukrepala. Delež slabih posojil se ni ustrezno ocenjeval. Poslovne banke niso delale modelov za napovedovanje "defaultov", prav tako ne Banka Slovenije. Edini razlog, zakaj bi to lahko tolerirali, je le v tem, da je bilo takrat takšno stanje povsod po Evropi. Banke so tako funkcionirale, upravljanje s tveganji je bilo slabo. Pri nas je bila še ta mantra, da kaj ti bodo matematični modeli, če imamo ljudi. Jaz imam precej večje zaupanje v umetno inteligenco kot v kreditne odbore."

Ljubljanska borza zanimiva le še zaradi dividend
Zgodba z delnicami Nove KBM je neločljivo povezana tudi z usodo Ljubljanske borze, ki je ravno leta 2007 dosegla vrhunec, saj je takratni vodilni delniški barometer (SBI20) v 12 mesecih poskočil kar za 79 odstotkov, nato pa izgubljal s skoraj podobnim tempom kot delnice mariborske banke. Je prav zgodba o Novi KBM kriva, da se domači delniški trg še danes ni prav opomogel? Je izguba celotnega vložka v primeru Nove KBM potencialnim vlagateljem nagnala strah v kosti? Matej Šimnic: "Mislim, da ne. Če bi vlagatelji videli priložnost v privatizacijah in hitrem zaslužku, bi se zelo hitro vrnili na borzo. To v določeni meri dokazujejo tudi kriptovalute. Na žalost trenutno vlagatelji bolj kot ne vidijo priložnost v dividendnem donosu, to pa je premajhna spodbuda za večji interes, ki bi vodil v hitrejšo rast vrednosti delnic na Ljubljanski borzi."

Še vedno mantra, zakaj prodajati banke
Šimnicu se bolj kot ukvarjanje s tem, kdo je kriv za nesrečno zgodbo Nove KBM, zdi pomembno poudariti, da se iz bančne krize prav veliko nismo naučili, kar se čuti pri dilemi, ali prodati največjo banko NLB ali ne: "Država še naprej vztraja z lastništvom v bankah, pri tem pa jo kljub izgubi premoženja podpira tudi javnost. Skratka, ker bodo banke v tem lepšem obdobju gospodarskih ciklov poslovale dobro in izplačevale dividende, se je/bo ustvarila mantra, zakaj bi banke sploh prodajali, predvsem po nižjih vrednosti od vložka reševanja. Ko pa bo prišla naslednja gospodarska iali finančna kriza, se bo javnost spet zgražala zaradi izgub in potrebe po državni injekciji."

Dolgoročno država v banki ni zaželena
Oba sogovornika smo tudi vprašali, ali je leta 2015 država za prodajo Nove KBM dobila primerno vsoto. Kupnina je, kot je znano, znašala 250 milijonov evrov. "V teh razmerah lahko rečemo, da tajming ni bil najboljši oziroma da bi morali iztržiti več, a vsak trenutek je specifičen. Kupec je pač izkoristil nizko likvidnost, saj smo banko morali prodati. Ampak, smo pa takrat že dobili denar. Dejstvo pa je, da je dolgoročno vedno bolje banko prodati kot jo imeti v državni lasti," meni Sašo Polanec, ki tudi pravi, da je banka zdaj bolje pripravljena na morebitno novo krizo, kar velja za celoten bančni sistem, čeprav bi sam predlagal, da bi morala imeti vsaka banka še precej več, to je 30 odstotkov kapitala v celotnih sredstvih.

"Cena je bila primerna"
Mateju Šimnicu se kupnina, ki jo je država dobila za Novo KBM, zdi primerna: "Glede na razmere v gospodarstvu, vrednotenja evropskih bank in seveda položaja države, ki je zaradi državne pomoči in posega v konkurenčnost bančnega trga morala prodati svoj delež, je bila cena primerna. Verjetno bi bila lahko cena višja, če bi bila v letih po dokapitalizaciji banka bolj proaktivna pri reorganizaciji in čiščenju kreditnega portfelja, vendar je bilo za kakšen resen preobrat verjetno tudi premalo časa. Logično je, da se katero koli sredstvo da prodati najbolje, ko je čas na tvoji strani, situacija pa dobra. In seveda velja tudi obratno."

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
severnik
# 12.12.2017 ob 07:13
Zakaj niste takrat o temu tako pisali???
vokindos
# 12.12.2017 ob 06:54
Zakj kaj vstraja?! Temu se po zdravi kmečki logiki reče :"BREZPLAČNI PRALNI STROJ DENARJA!" Plačajo državljani.
sistemc.
# 12.12.2017 ob 07:16
Borzni mešetarji lahko vedno računajo na človeško neumnost in pohlep.
foxhunt
# 12.12.2017 ob 08:04
Nič se nismo naučili iz krize: država še naprej vztraja v bankah

v tem naslovu gre za zavajanje in laž.
Ne se nismo, ampak Se niso naučili (jaz in še kdo nimam nič s tem) in drugo vladajoči so se veliko naučili, zato država vztraja v lastništvu bank.
zapravico
# 12.12.2017 ob 08:02
S to banko čakajo na ponovitev natega izpred desetih let
alkum
# 12.12.2017 ob 07:35
Leva elita se bo oklepala banke dokler bo mogoče,saj je to za njih brezplačen bankomat
aktivist
# 12.12.2017 ob 07:10
Glede NLB

Pred 5 leti: Prodajmo ker dela minus

Danes: Prodajmo dokler dela dobicek
viljam_s
# 12.12.2017 ob 06:56
Zadnjič so tukaj na MMCju imeli reportažo iz Venezuele. Tako gre to, česar se dotakne država pač gre na dno. Kdaj bodo ljudje razumeli in dojeli - država je tukaj samo za to da deli pravico. To udejanja s sodišči, policijo in v času vojne sovražnikom z vojsko. Za vse ostalo si skrbite sami - in ugotovili boste da bo 95% ljudem šlo prav dobro.
Krimsky
# 12.12.2017 ob 08:17
Lastništvo ene same delnice, s katero si skušamo prilaščati sadove dela nekoga drugega – je nedostojno.
Lastništvo enega 'kripto-ne-vem-kaj', s katerim si skušamo zagotavljati donos na račun novih prišlekov – je nedostojno.
~
Kako pravno regulirati v osnovi neetično početje?
Preprosto se ga ne da, … lahko ga še tako zavijamo v celofan, odišavljen in z barvnimi lučkami …

Tisti, ki se je pustil potegniti v »obogateli boste« … je kršil načelo »ne želi svojega bližnjega blaga …«
Mirko Tipka
# 12.12.2017 ob 09:52
Nič se nismo naučili iz krize: država še naprej vztraja v bankah

država ni kriva.. krivi so osebki z imeni in priimki
veza
# 12.12.2017 ob 08:46
Več ekonomistov, več krize, revščine, lakote.
@twwwter
# 12.12.2017 ob 22:39
"Se leta 2013 res ni dalo drugače rešiti banke, smo vprašali analitika Alte Mateja Šimnica"

Vprašati borznega posrednika, ali bi reševal banke pred prodajo, je isto, kot vprašati mesarja ali ne bi raje čakal, da živina umre po naravni poti.
oliva
# 12.12.2017 ob 11:06
@Nikolaj:
"Lastnina v državni lasti na dolgi rok pomeni propad lastnine."

Odvisno.
Jaz bi raje formulirala:
lastnina v neodgovorni lasti na dolgi rok (ali celo na kratkega) pomeni proprad lastnine.
Čemu potem državljani financiramo izgube privatnikov - če naj bi bilo tako, kot praviš?
odprtizvezek
# 12.12.2017 ob 09:54
Naucili? Haha, gre za donosen biznis, ne za lekcijo dragi Tomaz Okorn. Ta vzorec se ponavlja vse dokler se denar obraca.
Tao3
# 12.12.2017 ob 08:19
Tudi privat RKC je navrtala eno milijardo fantje, največji posamični dolžnik vseh bank v Spoveniji. Uboščki ...
Homer.
# 12.12.2017 ob 12:30
Prvo pravilo iger na srečo:
Ne igraj, ker večina izgubi, le peščica pri koritu obogati.
Alchemist
# 12.12.2017 ob 10:50
A je lekcija krize to, da se mora država umakniti iz bank? Jaz tega nisem razumel tako. Banke so bile v težavah zaradi svoje neodgovorne politike, in to neodgovorno politiko so zakrivile vse banke, državne in privatne. Lastništvo je tu nerelevantno.
RobiK3a
# 12.12.2017 ob 10:32
Res, le zakaj se država Nemčija ni naučila nič iz krize ter še naprej vztraja v bankah ( recimo v Deutsche Bank) ??
Tale Polanec je pa res en neoliberalni genij .
Če temu tipu daš državo v roke, nas v pol leta vzame hudič. Takšni tipčki kot je Polanec so nas v letih 2004- 2008 ravno pripeljali v krizo iz katere smo se komaj izmazali.
Gog nas obvaruj ljudi tipa Sašo Polanecm
Binder Dandet
# 12.12.2017 ob 09:24
"Nič se nismo naučili iz krize"

Država v bankah. Država ne zna generirat proračunskega presežka za čase suhih krav. Zahteve za rast plač. Balončki rastejo (nepremičnine, kriptovalute,...). Smo tam nekje leta 2006, 2007.
Sklonjen
# 12.12.2017 ob 08:37
"Nič se nismo naučili iz krize: država še naprej vztraja v bankah"

Kaksen cinizem avtorja zapisa!
oknab
# 12.12.2017 ob 08:32
Toliko kot je ekonomistov, toliko je različnih mnenj.Odvisno od tega, kakšno mnenje oziroma “resnico” želi javnosti predstaviti medij oziroma avtor članka, se izbirajo tudi ekonomisti-komentatorji.Trditev Mateja Šimnica, da je bila cena za NKBM ustrezna, je po mojem mnenju napačna.Z dokapitalzacijo banke, odpisom ali prenosom slabih naložb na DUTB in koncem krize je bilo jasno, da sledijo leta večjih ali manjših dobičkov.Novi lastnik je z dobički (za katere-razen z odpuščanjem delavcev in zapiranjem enot-nima nobenih zaslug) in prodajo preostalih (že slabljenih) slabih naložb v rekordno kratkem času pokril strošek kupnine, sedaj pa lahko v miru pokasira tekoče dobičke in se na koncu omasti še s prodajo banke novemu kupcu.Edini, ki smo imeli v tej zgodbi izgubo, smo slovenski davkoplačevalci.
Buldog
# 12.12.2017 ob 08:02
Skratka, ker bodo banke v tem lepšem obdobju gospodarskih ciklov poslovale dobro in izplačevale dividende, se je/bo ustvarila mantra, zakaj bi banke sploh prodajali, predvsem po nižjih vrednosti od vložka reševanja. Ko pa bo prišla naslednja gospodarska iali finančna kriza, se bo javnost spet zgražala zaradi izgub in potrebe po državni injekciji.

Ah, ja seveda, ker bank v privatni lasti se pa v Evropi ni reševalo z davkoplačevalskim denarjem (Hypo, Bawag,...)??
Tudi ob morebitni novi krizi se jih bo reševalo z davkoplačevalskim denarjem, ker je v evropskem skladu dovolj denarja samo za 1-2 večji banki, kjer bodo imele prednost pa itak nemške in francoske banke.

Dolgoročno država v banki ni zaželena

Zakaj pa potem v Nemčiji država obvladuje 1/3 bančnega trga. Zaradi takšnega deleža države bi jim moralo iti precej slabo.
@twwwter
# 12.12.2017 ob 23:01
velenjcan,

Če imaš kokoši zato, da ti nesejo jajca, so zlata jajca lahko res problem, za katerega pa se očitno zelo hitro najdejo geniji, ki bi ta problem reševali - pri kuri.
Butale.press
# 12.12.2017 ob 19:35
V normalni državi bi tak rop ljudi povzročil politično smrt vpletenih....
V normalni državi....
veza
# 12.12.2017 ob 14:56
Nikolaj
# 12.12.2017 ob 10:29

Lastnina v državni lasti na dolgi rok pomeni propad lastnine.

in tudi propad države, če tako misliš, zakaj pa v Nemčiji funkcionirajo zadeve v lasti dežel ali države?
Rocknrolla
# 12.12.2017 ob 14:26
Za NKBM je blo iz vesolja vidno, da je samo finančna mahinacija in da le tisti, ki so bili zravn pri pogovorih in organizaciji javne izdaje delnic so dejansko nekaj zaslužili... Ostala raja je pa čist lepu pu dumač povedan POPUŠILA! Če se malo odmaknem od vsega bi lahko trdil, da je imela izdaja NKBM delnic VSE ZNAČILNOSTI SCAM-a. Ampak, ker je to delala naša politika je bilo vse LEGALNO, če bi isto stvar nardilo neko privatno podjetje, GREM STAVT, da bi do danes direktor že lepo bil v kakšni celici. Zakon je za vse isti pa to....
velenjcan
# 12.12.2017 ob 14:15
Dejstvo pa je, da je dolgoročno vedno bolje banko prodati kot jo imeti v državni lasti," meni Sašo Polanec
Biseru znanosti je znano, da je bolje prodati tudi kokoš, ki nosi zlata jajca. Se ti ni treba ukvarjati z zlatom.
carlos_carlos
# 12.12.2017 ob 11:09
viljam_s

ne nabijaj. V ZDA, VB ali pa Nemčiji so reševali zasebne banke in zavarovalnice z javnim denarjem. Pač zaradi strateškega kao interesa. Tako da ni nujno, da privatna lastnina ne povzroča stroškov davkoplačevalcem.

In še naprej. Tudi državne firme so lahko profitabilne in zelo uspešne, če se le država ne vmešava več kot je potrebno. Pri nas se v Krko ali nekoč Lek ni kaj veliko oz. točno toliko kot je za strateški interes dovolj. Vse je odvisno od interesa. Tako imamo uspešna podjetja, v katerih je država lastnik oz. ima vsaj vpliv in hkrati zasebna podjetja, ki jim gre slabo, zaradi teh ali onih razlogov.

Kar se pa tiče bank, pa upam, da bodo bolj intenzivno zagnali preiskavo, ki bo jasno povedala za koliko je bila dokapitalizacija bank preplačana in kdo je zato odgovoren. Že po do sedaj dostopnih podatkih je šlo pri vrednotenju terjatev bank za izrazito podcenjevanje le teh in potem posledično za previsoko dokapitalizacijo. Sledi kažejo tudi na guvernerja banke Slovenije, ampak od glavnih medijev glede na težko zgodbe nihče o tem ne poroča, oz. se poroča zelo omejeno....
GORILA
# 12.12.2017 ob 10:44
@iztok zaloznik
...kdo pa bi dal denar, ce ne drzava?
Pa ti ves, da drzava garantira tudi za vloge v privatnih bankah - kje je sedaj to tvoje razumevanje privatnega??
oliva
# 12.12.2017 ob 10:40
@dude:
"Tudi vsak drzavljan je lahko storil enako. "

Nak. Minister za finance ni "vsak državljan".
To pomeni zlorabo insajderskih informacij oz. izkoriščanje/zlorabo funkcije.
Minister je javni funkcionar, ne navaden vsak državljan.

Ni čudno, da je vse v razsulu, če si tako po domače razlagamo najpomembnejše funkcije v državi.
tupamaross
# 12.12.2017 ob 10:24
Spoštovani Dude,
Bajuk je takrat izkoristil priložnost kot minister za finance.
Koncem koncev je edini, ki je takrat toliko zaslužil, da je
vse svoje vnuke, pravnuke... preskrbel za vse življenje.

Sicer, tam imaš datume njegovega nakupa delnic in tudi
datume, ko jih je unovčil, da ga na podlagi teh dokazov
državno tožilstvo ni takoj dali zapreti, je to njihov zelo hud
spodrsljaj.

Spoštovani Dude, nikoli nisem nasedel in tudi nikoli ne
bom, ker je vse to za navadne državljane keš-d-keš...

"...ubogi mi. verjeli smo državi. prodali smo stanovanja,
hiše, da smo kupili te delnice... Verjeli smo Mariborski
Nadškofiji... Verjeli smo državi in smo za ves svoj denar
kupili podrejene obveznice, delnice..., vendar nam je
vse to država izbrisala...

Naši osli gredo tisočkrat na led, sam pa ne grem niti
enkrat.

Lep pozdrav!
webman
# 12.12.2017 ob 10:12
Dokler bodo dobički individualni izgube pa socializirane, bank ne smemo imeti.
3p
# 12.12.2017 ob 09:46
Ne me j****. Privatne banke so krizo povzročile!
artoum
# 12.12.2017 ob 08:33
apollo11

ok , narobe sem se izrazil glede davčnih oaz. iz Slovenije je neznano kam odteklo preko 70 MILIJARD.
pojdi vprašat strica googla , če meni ne verjameš.

glede državnega lastništva bi se dalo debatirat.
za povprečnega državljana , bi bilo vsekakor bi bilo boljše, če je državno. ampak zadeva enostavno ne funkcionira , žal. zato je boljše da je privat.
po drugi strani je pa tudi crap vse skupaj. v zadnji finančni krizi so pa spet državljani reševal privat banke.
norca se delajo u glavnem
pa lep dan , čeprav bo deževen,,,,,,,,,,
usb-
# 12.12.2017 ob 08:29
Če je država večinski lastnik banke prej ali slej to priročna denarnica z posamenike vadajoče politke.
Tudi če ima sedaj trenutna vlada poštene namene, bodo naslednje vlade našle način da nam zopet ukradejo denar, že nevem več kolikrat zapored. Država je prav da je lastnik banke, vendar ne večinski.
svetovnipopotnik
# 12.12.2017 ob 07:55
V >gospodarstvu< še vedno brez vesti o skupini KB1909 iz Gorice (finančnemu stebru zamejcu)
Zadeva je na poti likvidacije. Vsem zamejskim ustanovam grozi izguba neprimičnin v kterih izvajajo svoje delovanje. Postaja že sumljivo!
Norisla
# 12.12.2017 ob 07:51
Samo dr. ekonomije je neoliberalizem logicen in posten. A ce uporabis malo logike...
123pepe321
# 12.12.2017 ob 07:43
Če imamo državo, potem moramo imet tudi banko. Če ne znamo najt poštenih ljudi za vodstvo banke, potem jih je še tolk manj za vodstvo države...
carlos_carlos
# 12.12.2017 ob 12:44
tuintam

kaj ti naj rečem.... če tako dobijonajveč zase, zakaj bi spreminjali? En kup stvari je narobe, ni prav, ni strokovno.. Je pač interes, da se vse to ne uredi. In ni samo pri nas tako, ampak povsod. Za primer si poglej samo davčne oaze, ki so pogruntavščina bogatih. kao štale, zgražanje itd... rešitev je dokaj enostavna, ampak je komu od tistih, ki imajo v rokah škraje in platno to v interesu?
Isao
# 12.12.2017 ob 12:20
Tomaž Okorn nima prav. Po njegovem mnenju in naslovu članka bo Slovenija edina država na svetu, ki ne bo reševala nasedlih bank, če pride do ponovne krize. Samo deleže v bankah moramo prodati in nikoli več ne bomo dali niti centa iz proračuna. Še dobro da ostali svet ne razmišlja enako.
BarakOrkbama
# 12.12.2017 ob 11:34
@oliva
Hja kaj naj. To so te neoliberalne fore - ko je profit imamo kapitalizem, ko je izguba pa socializem.
oliva
# 12.12.2017 ob 10:46
*sicer pa je nekaj podobnega izvedel tudi Vizjak (tudi finančni minister).
RobiK3a
# 12.12.2017 ob 10:41
Gospodarska sekcija MMC-ja je popolnoma neoliberalna.
Tale članek je navadna neoliberalna propaganda, nevredna javnega medija.
Vse navedbe v tem članku so v nasprotju z dejstvi in urednika je lahko sram.
tupamaross
# 12.12.2017 ob 10:39
Spoštovani Dude,
On je kot minister za finance imel kar dosti informacij v glavi.
Še preveč in to iz prve roke.

Sramotno je od tožilstva, da ga ni zaprlo in mu zarubilo čisto
vse, kar je z to malverzacijo počel.

Mislim celo, da je to edinstven primer v svetu. Vsaj javno.

S spoštovanjem!
Miham
# 12.12.2017 ob 09:34
seveda, zato pa ti ljudje gredo v politiko,
da se okoriscajo z davkoplacevalskim denarjem preko bank
Gepard007
# 12.12.2017 ob 09:13
Dragi Tomaž Okorn. Lepo napisan in zanimiv članek a vseeno moram pripomnit, da niso bombončki ampak so bonbončki...
Don Vito
# 12.12.2017 ob 08:53
Banke prodajajo samo totalni bebci...kupujejo pa jih Nemci in Američani za drobiž....
veza
# 12.12.2017 ob 08:46
Država še naprej vztraja z lastništvom v bankah, pri tem pa jo kljub izgubi premoženja podpira tudi javnost.

kdo je država, a vsekakor tudi Islandija je imela probleme z bankami, pa so bile privatne, pri nas niso problem le banke, večji problem je zadolženo gospodarstvo, ki ni vračalo kreditov, nekaj je bilo tudi kriminala, a to je druga zgodba.
milos621
# 13.12.2017 ob 12:45
Šimnic je samo lobist in govori kar so mu naročili.
@twwwter
# 12.12.2017 ob 22:52
Edino, kar lahko razumem iz teh "izvajanj" je, da je cilj ta, da se s privatizacijo državnih bank skrijejo očem javnosti in pravosodja vse malverzacije, tako nekdanje kot bodoče.
Kazalo