Sem običajna potrošnica, s tipičnimi ženskimi nakupovalnimi geni. In se denimo odločim kupiti rabljen avtomobil. Če vsaj približno vem, kakšnega si želim, kakšne lastnosti naj bi "on" imel in koliko denarja imam na razpolago zanj, mislim, da to ne bi smel biti prevelik podvig ... Napaka! Živim v državi, kjer se vedno najdejo tisti, ki so korak pred mano, navadno potrošnico. Tisti, ki želijo moj denar obrniti v svojo korist. Malo nas je in racionalno obnašanje zahteva, da se moj denar obrestuje. V tem primeru tistemu, ki mi bo rabljen avtomobil prodal.

Prva šokantna informacija, na katero naletim pred nakupom, je, da ima po nekaterih ocenah kar 70 odstotkov avtomobilov, ki jih prodajo pod oznako "rabljeni", prevrtene kilometre. Varni naj ne bi bili niti pred pooblaščenimi prodajalci vozil, ki naj bi bili najbolj zaupanja vredni, saj praviloma zastopajo uglednega proizvajalca vozil. Poznavalci trdijo, da je ta "običaj" zakoreninjen še od takrat, ko je Adam prodal prvi rabljen avtomobil Evi. Torej, odkar se avtomobili prodajajo, se tudi števci vrtijo nazaj! Vsak - z nekaj več računalniškega znanja - si na spletu lahko kupi napravo za prevrtavanje kilometrov, in sicer za zgolj 150 evrov. Skoraj zagotovo sem torej že vozila kar nekaj rabljenih avtomobilov z večjim številom prevoženih kilometrov, kot so bili zapisani. In temu se žal več ne čudim, le zakaj, saj sem za štiri leta starega rabljenega jeklenega konjička po prodaji tretjemu kupcu izvedela, da ga ni vozila zgolj prva lastnica, prijetna gospa, kot so mi zagotavljali pooblaščeni prodajalci, temveč tudi njen sin, ki mu je na avtomobilu uspelo pridelati "totalko". Avtomobil, močno "sfriziran", sem sicer z veseljem vozila, s stalnim čudenjem, zakaj ves čas potrebuje manjša, a vseeno, predraga popravila.

Zdaj vem, da je postal tudi nakup rabljenega vozila velik projekt, tako kot praktično že vsaka sprememba ali korak, ki ga storimo v življenju. Že nakup majhne elektronske budilke, ki jo opremijo z več strani dolgimi navodili, kako jo uporabiti, ni več enostavna odločitev. Kaj šele nekaj tisoč evrov vreden rabljen jekleni konjiček. Torej, preden odprem in stanjšam vsebino denarnice, me pred nakupom rabljenega avtomobila čaka še kako dolga in naporna pot. Prvič, še pred ogledom avtomobila moram izvedeti številko registrske tablice in prometnega dovoljenja, da na spletni strani e-uprave najdem nekaj zgodovinskih podatkov o vozilu. Drugič, na ogled pripeljem preizkušenega mehanika, ki lahko preveri različne podrobnosti, ki jih sama ne bi zmogla. Od denimo primerjave prevoženih kilometrov z obrabljenimi sprednjimi zavorami, platišči, diski, ploščicami, do preverjanja starosti barve na različnih delih avtomobila in tako naprej. Vendar pomoč seveda ni brezplačna. Tretjič, za plačilo, "samo" 100 evrov, lahko avtomobil odpeljem tudi na pregled na pooblaščen servis. In še vedno nimam popolnega zagotovila, da bom kupila brezhibno rabljeno vozilo. Težava je v izjemno težkem dokazovanju, da sem kupila nekaj drugega, od opisa in podatkov v kupo-prodajni pogodbi. Tudi ob prijavi mogoče goljufije imata policija in inšpekcija potrebo po tolikih dokazih, da se na tej poti hitro izgubimo.

Še bolj nejevoljna pa postanem, ko znova in znova ugotavljam, kako nezaščiteni smo potrošniki, v takšnih in podobnih primerih. Medtem ko so tovrstne goljufije v tujini kazensko preganjane, kršilci plačujejo visoke kazni, grozi jim tudi zaporna kazen, pa smo mi še vedno korak nazaj. Z vidika tržne inšpekcije gre zgolj za nepošteno poslovno prakso. Policija avtomobilskim goljufom težko stopi na prste, saj kilometre prevrtijo zlasti pri starejših vozilih, ta imajo manjšo vrednost, posledično gre za manjšo premoženjsko korist in po kazenskem zakoniku to ni uradno pregonljivo dejanje. Novi lastnik vozila starega avtomobila ima sicer možnost, da zadevo, če posumi o nepoštenosti prodajalca, preda tožilstvu. A roko na srce, se tega križevega pota loti le malokdo. Ne vem, koliko bo pomagala spomladanska novost, da bodo končno po tehničnem pregledu vozila morala vsakokrat navesti tudi stanje na števcu. Kakor koli, mislim, da bom v prihodnje raje kupovala rabljena kolesa kot pa avtomobile! Pa še s parkiranjem in mestnim redarstvom ne bom imela težav.