Poznavalci v Sloveniji in Evropi se strinjajo, da je čipka tudi v svetu precejšnja redkost. Foto: MMC RTV SLO
Poznavalci v Sloveniji in Evropi se strinjajo, da je čipka tudi v svetu precejšnja redkost. Foto: MMC RTV SLO
Najstarejša čipka iz Valvasorjeve grobnice

Čipko, ki so jo v grobnico po vsej verjetnosti položili ob Valvasorjevi smrti leta 1693, so pod drobnogled vzeli na Inštitutu Jožefa Stefana. Raziskave so pokazale, da je čipka v treh stoletjih od nastanka spremenila barvo zaradi kemične sestave barvila.

Izdelava replike
V Idriji so izdelali repliko čipke, za kar so sočasno potrebovali kar 42 parov kleklnov in po zgledu originala so rekonstruirano čipko izdelali iz črnega svilenega sukanca. Izdelavo replike sta vodili klekljarski učiteljici Maja Svetlik in Stana Frelih, pri klekljanju pa je sodelovala še vrsta vrhunskih projektnih klekljaric, poroča za TV Slovenija Damijan Bogataj.

Kot pravi vodja Čipkarske šole Idrija Metka Fortuna, so dobro ohranjenost zagotovili ugodni pogoji v grobnici. S proučevanjem čipke pa so v Idriji pričeli v sklopu Evropskega projekta Leonardo da Vinci.

V Idriji menijo, da je čipko verjetno nosil sam Valvasor, saj je takratna moda tudi moškim 'dovoljevala' nošnjo čipk. Javnosti bodo rekonstrukcijo prvič predstavili v okviru tradicionalnega festivala idrijske čipke prihodnje leto.

Najstarejša čipka iz Valvasorjeve grobnice