Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Svojo živost in sporočilo je ohranil vse do danes. Foto: BoBo
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Svojo živost in sporočilo je ohranil vse do danes. Foto: BoBo

"Naš najpomembnejši kulturni projekt in nesnovna dediščina človeštva sta v koronskih letih doživela zelo nesrečno usodo, saj je bilo vse pripravljeno na veliko uprizoritev ob 300. obletnici pasijona. Zdaj pa se na odboru za Škofjeloški pasijon ob vzdrževanju rednih dejavnosti, prijavah na evropske projekte, pripravah na novo opremo, kostumografijo, dramaturgijo in tudi prostore ogromno pogovarjamo o prihodnji uprizoritvi," je dejal škofjeloški župan Tine Radinja na seji občinskega sveta v preteklem tednu.

Med uprizoritvama bo minilo vsaj 11 let
"Ogromno debat je bilo vezanih na vprašanje, kako sočasno izvesti pomemben projekt prenove Mestnega trga in poskrbeti za uprizoritev pasijona. Zdaj z naravno katastrofo so se stvari še bolj zapletle," je izpostavil Radinja. Tako so na odboru sklenili, da uprizoritev v letu 2025, ki je bilo prej predvideno kot prvi mogoči termin, ne bo izvedljiva. "Bomo pa naredili vse, da bi Škofjeloški pasijon ponovno izvedli v letu 2026," je še poudaril.

Ob 300-letnem jubileju Škofjeloškega pasijona je izšla knjiga Iz paradiža: tri stoletja Škofjeloškega pasijona, ki prvič dokumentarno predstavlja vse znane uprizoritve te predstave tako v Sloveniji kot v zamejstvu in po svetu. Foto: Založba Salve
Ob 300-letnem jubileju Škofjeloškega pasijona je izšla knjiga Iz paradiža: tri stoletja Škofjeloškega pasijona, ki prvič dokumentarno predstavlja vse znane uprizoritve te predstave tako v Sloveniji kot v zamejstvu in po svetu. Foto: Založba Salve

Po besedah Tomaža Paulusa, ki vodi posvetovalno telo o Škofjeloškem pasijonu, razprava o tem, kdaj bi pasijon znova uprizorili, poteka že kar nekaj časa. Zadnja uprizoritev je bila leta 2015, saj je načrtovana uprizoritev v letu 2021 zaradi pandemije odpadla. Pasijon naj bi se sicer v skladu z občinskim odlokom uprizarjal vsakih šest let, zdaj pa bo med uprizoritvama minilo vsaj 11 let.

"Zato smo predlagali res prvi mogoči termin, takega, da bo dovolj časa za dobro pripravo, hkrati pa se ne bo toliko prepletal s samo obnovo Mestnega trga, če bo ta res lahko šla v izvedbo spomladi prihodnje leto," je povedal Paulus. Prenova Mestnega trga, katere začetek je bil načrtovan jeseni letos, se namreč zamika zaradi sanacije po poplavah, ki bo terjala obsežna finančna sredstva.

Skrb za vzdrževanje pasijonske kondicije
Iz paradiža: tri stoletja Škofjeloškega pasijona je naslov nove 240-stranske knjige Alojzija Pavla Florjančiča, ki sta jo založili Občina Škofja Loka in založba Salve ter so jo drevi predstavili v tamkajšnjem Sokolskem domu. Dokumentarna knjiga v štirih delih prvič podrobno predstavlja vse znane uprizoritve Škofjeloškega pasijona v Sloveniji, zamejstvu in po svetu. Izdaja ponuja tako rekoč popotovanje skozi zgodovino Škofjeloškega pasijona, saj bo predstavljenih kar 35 uprizoritev.

Skozi prvi del knjige se arhitekt in slikar Boris Kobe poigrava z rekonstrukcijami pasijona, ki je po ulicah Škofje Loke potekal leta 1721. Drugi del prinaša kronološki pregled uprizarjanja pasijona v 18. stoletju, s časovno zaporednimi številkami od ena do devet, tretji del pa raziskuje vse sodobne uprizoritve med letoma 1930 in 2023 s številkami od 10 do 35.

Skleni del knjige pa predstavlja nekaj izbranih dogodkov v povezavi s Škofjeloškim pasijonom. Med drugim prinaša tudi vpogled v zaščito Škofjeloškega pasijona kot Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva in obnavljanje dragocenega kodeksa, kar priča o njegovi živosti in aktualnosti.

Več kot 300 let od nastanka prikaza zgodovine odrešenja
Misterij Škofjeloški pasijon kapucina očeta Romualda oziroma Lovrenca Marušiča iz leta 1721 je najstarejše ohranjeno dramsko delo v knjižni slovenščini in najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga. Besedilo prikazuje zgodovino odrešenja in velja za eno najlepših dramskih pesnitev v slovenski literaturi. Gre za kulturni spomenik, ki je vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.