Že leta 2017 so z namenom, da bi se stanje glede načina upravljanja tamkajšnjih muzejev (Muzej Tomaža Godca, Planšarski muzej in Oplenova hiša) izboljšalo, so v upravljanje s tripartitno pogodbo ob Gorenjskem muzeju in Občino Bohinj vključili še Turizem Bohinj. S to vključitvijo Turizma Bohinj v upravljanje in trženje muzejev so prišle tudi nove ideje glede razvoja teh muzejev.

Planšarski muzej, ki deluje v opuščeni vaški sirarni v stari Fužini, so odprli leta 1971 ter ga nato leta 1990 vsebinsko preuredili in dopolnili. Foto: bohinj.si
Planšarski muzej, ki deluje v opuščeni vaški sirarni v stari Fužini, so odprli leta 1971 ter ga nato leta 1990 vsebinsko preuredili in dopolnili. Foto: bohinj.si

Na bohinjski občini so ocenili, da bi z enotnim upravljanjem dosegli večjo praktičnost in optimizacijo dela. V muzejih delujejo tri oskrbnice, ki so zaposlene na Gorenjskem muzeju, z njimi pa večinoma, tudi z zagotavljanjem nadomeščanja ob dopustih in bolniških odsotnostih upravlja Turizem Bohinj, ki zagotavlja še dodatno zaposleno, plače pa financira Občina Bohinj, ki tudi skrbi za vse tri muzejske stavbe.

Odločitve se sprejemajo v Kranju
"Izkazalo se je, da tovrstno sodelovanje ne deluje in da je za uspešno delovanje in upravljanje nujno, da so zaposleni tam, kjer se tudi organizira njihovo delo," so poudarili na občini. "Čez vsa leta se je pokazalo, da se sodelovanje v praksi ni razvilo tako, kot smo si želeli," je povedala Katarina Košnik z oddelka za družbene dejavnosti na bohinjski občini.

Za Bohinjce je moteče tudi dejstvo, da odločitve glede Gorenjskega muzeja pravzaprav sprejema Mestna občina Kranj, saj Občina Bohinj ni niti soustanoviteljica Gorenjskega muzeja. Bohinjski župan Jože Sodja je poudaril, da je zadeva prišla do točke, ko zaradi odprtih vprašanj in nesporazumov sodelovanje na takšen način praktično ni več mogoče. "Mislim, da je prav, da skušamo zadevo umiriti in iti po poti, ki smo si jo zastavili," je poudaril. Sodja je prepričan, da je smiselno stvari upravljati in voditi z enega mesta.

Tudi občinski svetniki so prepričani, da mora občina, ki praktično v celoti financira delovanje muzeja, imeti glavno besedo pri vodenju: "O prihodnosti razvoja muzejev želimo odločati Bohinjci, ne pa da odloča Mestna občina Kranj."

Na drugi strani pa direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert meni, da sklenjena tripartitna pogodba ponuja veliko manevrskega prostora. Želi si, da bi oskrbnice ostale zaposlene v Gorenjskem muzeju. "Turizem Bohinj ni registriran kot muzej," je opomnila. Ob tem je poudarila še, da ima lokalna skupnost pravico odločati, vendar pa po njenem upravljanja muzejev ni primerno zaupati turistični panogi.

"Muzejev ne želimo spremeniti v neke zabaviščne parke"
"Ne vidim nobenih kolizij med strokovnostjo, ki jo zagotavlja Gorenjski muzej kot del javne službe in večjo vključitvijo turizma kot upravljavca,
" pa je poudaril Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Ob tem je izpostavil številne priložnosti za povezovanje turizma in kulture ter nadaljnjega razvoja na tem področju.

"Muzejev ne želimo spremeniti v neke zabaviščne parke, temveč previdno pristopamo k naši kulturni dediščini in jo želimo ohranjati," je poudarila Katarina Košnik z oddelka za družbene dejavnosti na bohinjski občini. V Bohinju zagotavljajo tudi, da bo Gorenjski muzej še zmeraj strokovno vodil bohinjske zbirke in opravljal javno službo, za kar ima tudi pooblastilo ministrstva za kulturo.