Ena izmed glavnih tem, ki jih je Kierkegaard obravnaval v svojih delih, je vprašanje, kako naj bi človek živel svoje življenje oziroma o smiselnosti našega bivanja na svetu.

Na Kierkegaardovo misel je močno vplivala mladost v strogo krščanskem duhu z očetom, ki je v sebi nosil močan občutek krivde. Zaradi (ne)smiselnosti življenja in religiozno vsajenega občutka krivde je začel iskati osebno resnico in osebnega boga.

Kierkegaard je bil oster kritik hegeljanskega racionalizma in abstraktne misli, v središče svoje misli pa je postavil obstoj kot negotovo in celo "paradoksalno posameznost, očiščeno vseh abstrakcij". Poleg tega je kritiziral institucionalizirano krščanstvo in uradno Cerkev ter razvil svojo solipsistično religijo.

Ob letošnji 200. obletnici rojstva filozofa KUD Apokalipsa junija v Škocjanu pripravlja 4. mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka z naslovom Nova ekonomija razmerij: bližnji/sosed in eksistencialni preobrat - Kako filozofirati po Kierkegaardu? Simpozij bo sklenila dvodnevna konferenca v Cankarjevem domu.

Kierkegaard se je 5. maja 1813 rodil v Köbenhavnu, kjer je pozneje tudi študiral teologijo in filozofijo. Med njegova pomembnejša dela sodijo Ali - ali: fragment življenja (1843), Pojem tesnobe (1844), Razprave o krščanstvu (1848) ter Vaja v krščanstvu (1850). Umrl je 11. novembra leta 1855.