Marsikomu se lahko ob 3D-Moni Lizi in drugih slikah porodijo skeptični pomisleki, a za slepe in slabovidne Olsnova inovacija prinaša izkušnjo, za katero nimajo druge alternative; dopolni besedne informacije in omogoča nadomestitev "učenja o" z lastno izkušnjo, taktilno predstavo.
Odkrivanje umetniških svetov s prsti
John Olson je zadnjih sedem let izpopolnjeval patent za 3D-tiskanje slik, ki je v svetu edinstveno. "Fotografiranje me je popeljalo po vsem svetu, a šele pozneje sem ugotovil, kako pomembne so bile te podobe zame. Svojega življenja si ne predstavljam brez njih," je povedal nekdanji fotograf, ki je kariero začel s fotografijami iz vietnamske vojne. Spraševal se je tudi, kakšno je življenje za slepe in slabovidne, ki ne morejo doživeti fotografije ali drugih umetniških zvrsti, in se predal ideji, da bi tudi njim nekako omogočil izkušnjo podob, v katerih je sam tako užival in ki so ga zaznamovale za vse življenje, je povedal za revijo People.
Skupaj s skupino 3D-tehnikov in inženirjev je začel raziskovati, kako pretvoriti slike, fotografije ali risbe v tridimenzionalni taktilni umetniški tisk. Temu je želel dodati tudi senzorje na dotik, ki bi sprožili slušne informacije o umetniškem delu.
Taktilna informacija je nov način seznanjanja s sliko za slepe in slabovidne in nova izkušnja, je prepričan, kot ponazori s primerjavo, lahko govorimo o "razliki med branjem o vrtnici in vonjanju vrtnice".
"Med razvojem tega projekta sem srečal stotine slepih in spoznal, da ne gre toliko za željo po vizualni izkušnji slike kot za – svobodo. Gre za osnovne človeške pravice. Slepi in slabovidni premorejo neverjetno žejo po vsem vizualnem in želijo izkusiti te podobe prav tako kot vsi ostali," je povedal Olson.
Svoboda in samostojnost izkušnje
Prav z občutkom svobode je izkušnjo tipanja natisnjene slike opisal pisatelj Romeo Edmead, ki je vid izgubil kot dvoletnik. "Vsi v življenju slišimo za slavne slikarje in njihova dela. A zame so bili le to. Besede iz slovarja, ki sem jih lahko zapisal, ne pa nujno vedel, kako sestaviti fizično sliko," pravi Edmead in dodaja, da so posebej natisnjene slike zanj "možnost in svoboda za boljše razumevanje". "Eno je, če poznaš opis nečesa. A če tega nikoli prej nisi videl in o tem nimaš spomina, je to popolnoma drugače, ko se tega dejansko lahko dotakneš," še pravi.
"Možnost, da začutim umetniško delo, je tega oživilo," je povedal slabovidni upokojenec iz Memphisa. "S tem branje ne bo edini način pridobivanja informacij. Slepi in slabovidni smo pogosto spregledani, ko govorimo o dostopnosti," je dodal ob dotikanju in spoznavanju slike.
"Dotaknil sem se 3D-Mone Lize in v popolnosti začutil njeno obleko in obraz, /.../ Ko sem zatipal njena usta, sem celo začutil, da nosi skrivnost," je bil navdušen dvanajstletnik, ki se veseli obiska muzeja, kjer bo lahko tudi sam takoj prepoznal sliko in jo vizualiziral.
3D-tiski umetniških del v vsaki instituciji
68-letni Newyorčan si želi, da bi muzeji pripravljali tudi 3D-razstave in se po sedmih letih razvoja metode optimistično ozira v prihodnje podvige. Na Kickstarterju zbira sredstva, da bi pospešil produkcijo, letos pa v kanadskem muzeju za človeške pravice pripravlja razstavo 3D-tiskov fotografij, ki jih bodo naredili slepi fotografi, poroča Reuters.
"Naš cilj je, da bi umetnost in fotografija postali dostopni vsem slepim in slabovidnim," pravi. "Na svetu je takšnih 285 milijonov. Vsakih 11 minut ena oseba oslepi le v ZDA. Naš cilj je, da so 3D-tiski umetniških del dostopni v vsakem muzeju, vsakem znanstvenem centru, vsaki instituciji."