Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 21 glasov Ocenite to novico!
false
Optimizma pred plebiscitom na slovenski strani ni manjkalo. Foto: MMC RTV SLO
       Pomembno vlogo je odigral župnik Anton Vogrinec, ki je s pomočjo zavednih domačinov apeliral na ljudi, naj glasujejo za Kraljevino SHS, ker je pomembno, da ostaneš skupaj z matičnim narodom, saj v nasprotnem primeru skozi stoletja kot narod izumreš.       
 Kustos Marjan Kos o narodni zavednosti

97 let od koroškega plebiscita, ki so se mu uprli v Libeličah

Libeličani so si izborili priključitev k domovini
8. oktober 2017 ob 14:59
Libeliče,Bach - MMC RTV SLO

Na avstrijskem Koroškem se bodo 10. oktobra spominjali koroškega plebiscita pred 97 leti, ki je določil mejo med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) in Avstrijo.

Podobno usodo kot številni kraji ob slovensko-avstrijski meji sta doživela kraja Bach oziroma po slovensko Potoče in Libeliče. Zelo zanimiva z zgodovinskega vidika sta tudi zato, ker so si Libeličani po plebiscitu priborili vrnitev k matični domovini.

Pred koroškim plebiscitom leta 1920 sta bili vasici Bach in Libeliče v skupni občini Libeliče oziroma avstrijsko Leifling. Velika večina prebivalcev je govorila slovensko, a koroški plebiscit ju je dodelil Avstriji, s čimer se Libeličani niso strinjali. "Pomembno vlogo je odigral župnik Anton Vogrinec, ki je s pomočjo zavednih domačinov apeliral na ljudi, naj glasujejo za Kraljevino SHS, ker je pomembno, da ostaneš skupaj z matičnim narodom, saj v nasprotnem primeru skozi stoletja kot narod izumreš," je pojasnil Marjan Kos, kustos Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, in dodal, da je to tako močno Libeličanom "leglo na dušo", da se niso mogli sprijazniti z izidom plebiscita.

V vasi Bach, ki še danes pripada Avstriji, ni bilo te narodne zavesti v primerjavi z Libeličani, ki so se dve leti upirali in si konec septembra leta 1922 vendarle priborili priključitev k matični domovini. In kako na svojo odločitev danes gledajo prebivalci Bacha? "Veseli smo, da smo v Avstriji. Saj vidite, kako je z delom čez mejo. Vsi prihajajo delat sem, ker je tam slabše," je dejal Franc Parth, kmet iz vasi Bach.

V Libeličah pa je drugače. Tamkajšnja kmetica Erika Pšeničnik, ki turistom vedno postreže libeliški posebnosti, in sicer libeliško Trento in po domače repično župo, ganjeno pove: "Rada imam Libeliče, tu sem doma in ne bi šla drugam."

Libeličani svojo turistično zgodbo, ki se začne s plebiscitnim muzejem, nadgrajujejo s številnimi drugimi zanimivostmi, kot so edinstvena črna kuhinja v Sloveniji, stara šolska učilnica, ena izmed treh ohranjenih kostnic, letališče in velika kmečka zbirka. "Posebnost kmečke zbirke je, da so vsi eksponati, ki jih lahko vidite, iz naše krajevne skupnosti," je dejal lokalni vodnik Adrijan Zalesnik.

Kljub plebiscitni zgodovini sedanjost piše novo zgodovino dobrih odnosov med prebivalci Bacha in Libelič.
"Sosede radi vidimo, z njimi veliko sodelujemo," je dejal Jože Pšeničnik, predsednik krajevne skupnosti Libeliče. Libeliška vraževernost je torej izkoreninjena, meja med vasema pa znova zaprta.

VIDEO
97 let po koroškem plebiscitu
G. K., Petra Kos Gnamuš, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
TellingTheTruth
# 08.10.2017 ob 20:10
Po vasi logiki torej ni vazno kako ornk po tvojem hrbtu pada bic, dokler ga le vihti slovenec. Ce bi ga pa svabo pol manj, bi hotli pa revolt
Drncl
# 09.10.2017 ob 00:02
"V vasi Bach, ki še danes pripada Avstriji"
Še? Če nameni v prihodnosti biti kaj drugače?

Je pa zanimivo, zakaj se potem še druge vasi niso tako uprle, da bi bile pod Slovenijo. Predvsem na današnjem južnem robu Avstrijske Koroške, kjer še danes večina govori slovensko. Recimo v Selah, še po skoraj 100 letih 90% prebivalcev govori slovensko. Bilo bi tudi drugače, če se ne bi meja cone A tako porivala na sever, ker so naši bili tako prepričani, da bo vse pripadlo nam. Če bi ta cona bila manjša, bi zagotovo šla k nam in bi danes recimo bilo "pol-pol"...
prizemljen
# 08.10.2017 ob 21:51
Zakaj kar naprej nemško "Bach", če je pa Potok? In ne mi s tem, kaj piše na tabli, ker v Rimu tusi ne piše Rim ampak samo Roma, pa v Ljubljani tudi piše samo Ljubljana, a jo na Rai in Orf v glavnem imenujejo drugače.
levidevžej
# 09.10.2017 ob 14:10
Ali jim je v Libeličah kaj žal zaradi uspeha njihovih dedov in pradedov?
Meni bi bilo.
General Maister
# 09.10.2017 ob 06:57
Kärnten je za slovence enako kot Kosovö za srbe. Zibelka naroda pa vendar neka “druga zemlja”.
Triglavski zmaj
# 08.10.2017 ob 19:49
@GoodFella: Švabska gospoda zaenkrat še več drobtinic z mize vrže kot pa naša rdeča. To pa očitno nam, hlapcem plebejcem, edino šteje.
KOR
# 10.10.2017 ob 15:32
Vse kar je od Koroške ostalo v Sloveniji je: Mežiška dolina (Črna, Mežica, Prevalje, Ravne), Dravograd in pa Jezersko - ki je danes del Gorenjske.

Če vprašate te ljudi danes, bi se v večjem deležu priključili svoji matični deželi Koroški v Avstriji. Propaganda, ki jo je takrat širila Avstrijska oblast, ni bila zaman! Bila je upravičena.

Prežihov Voranc, pa je takrat v svojem romanu zapisal tako:

seven7
# 09.10.2017 ob 09:46
Kaj lahko nekdo štajersko in maribor priključi avstriji da se ne bomo rabli v graz vozit delat.

Hvala.
Lovec
# 08.10.2017 ob 16:20
.... Pa Pahor in arbitraza.
prizemljen
# 09.10.2017 ob 22:15
Sicer pa vsi tisti, ki kogarkoli imenujete izdajalce, ali res poznamo prave rezultate plebiscita? Le zakaj so arhivi še vedno zaprti? Le zakaj so bili edini mednarodni opazovalci iz Italije?
SamoR
# 09.10.2017 ob 13:35
Naj se ne pozabi, da so Avstrijci kot kompromis predlagali mejo po Dravi, izvzemši Beljak, pa so naši rekli, da je to premalo.
@Drncl: Sele so edina občina, kjer se danes za Slovence razglaša več kot 50% ljudi.
Acinho
# 09.10.2017 ob 09:22
Koroška je gledano z današnjega vidika tragično izgubljeno ozemlje, ki bi lahko pripadalo takrat Kraljevini SHS in seveda kasneje samostojni Sloveniji. Avstrijska propaganda je bila takrat močna in očitno bolj učinkovita od jugoslovanske. Eden od ključnih razlogov da je takrat tudi cona A ki je bila skorajda že zagotovljena SHS bližje Celovcu kot Ljubljani. Ne mislim geografsko ampak administrativno. Ne vem že npr. prodaja pridelkov iz tega območja se je vršila večinoma v Celovec in ker je bil Celovec v coni B (za katero se je predvidevalo da bo ostala pod Avstrijo) je bil to eden večjih razlogov da so se ljudje odločili tako kot so se.
Matej037
# 10.10.2017 ob 16:15
... Eni bi še očitno danes raje imeli 200 evrov več plače na mesec, kot pa lastno državo in jezik... ...

Drncl,
razlika med Avstrijo in Slovenijo ni samo v plači. Upal bi si celo trditi, da to ni najpomembnejši razlog, zaradi katerega marsikdo obžaluje takratno odločitev o zapustitvi stare domovine.
tomive
# 10.10.2017 ob 15:37
Kaj pa ima Muzej Slovenj Gradec tu veze? Ni bil ne takrat del zgodbe o Koroškem plebiscitu, niti nikoli kasneje del Koroške zgodbe? Sl.Gradec leži na Štajerskem!
Sklonjen
# 09.10.2017 ob 09:23
@funkyfunky
"Njihovi dedi so bili preprosto izdajalci. Upsm da so ponosni- ko ne morejo uradno uporabljat svojega jezika."


Njihovi dedje so bili ponosni ljudje. Še posebej so morali biti ponosni na svojo odločitev, ko so več desetletij opazovali horde obubožanih jugoslovanskih nesrečnikov, ki so osramočeni romali v Avstrijo po kavo, špecerijo, belo in AV tehniko, wc papir ... itd itd!
Njihova odločitev ni bila lahka, a je bila modra, kar se potrjuje še danes!!!
Funky_funky
# 09.10.2017 ob 07:28
Njihovi dedi so bili preprosto izdajalci.

Upsm da so ponosni- ko ne morejo uradno uporabljat svojega jezika.
Drncl
# 09.10.2017 ob 14:40
Eni bi še očitno danes raje imeli 200 evrov več plače na mesec, kot pa lastno državo in jezik...

Meja na Dravi bi pa bilo ravno tisto nekje "pol-pol" in tudi najbolj pravično. Ampak so takratni "veljaki" pač namesto prsta hoteli imeti celo roko, na koncu pa ostali brez vsega. To še se je nekajkrat pozneje ponovilo, vključno z zadnjo arbitražo...
M.R.S.
# 09.10.2017 ob 12:06
," ker so si Libeličani po plebiscitu priborili vrnitev k matični domovini"...kako lahko takšno napako in bedarijo poveličuješ in praznuješ...??
Sklonjen
# 09.10.2017 ob 07:34
"Kärnten je za slovence enako kot Kosovö za srbe. Zibelka naroda pa vendar neka “druga zemlja”."

Ja pa kaj še. Koroska je za Slovence bolj kot ZDA za Mehičane.... obljubljena dežela, kjer stvari "štimajo". Tam so službe, red in vse tusto, česar pri nas ni ... in to že dolga desetletja!
stewie
# 09.10.2017 ob 10:42
Še kakšna glasbena želja zraven?
Recimo Praslovan od Predina...
stewie
# 09.10.2017 ob 09:18
Predvidevam, da si tudi sam služiš kruh tam, da tako dobro obvladaš stvari.
Tam so tudi najbolj negativno nastrojeni proti Slovencem kot manjšinskem narodu. In to v glavnem potomci ponemčenih Slovencev. A to te ne moti? Važno je, da je dober standard, potem pa izrekanje za ponosno pripadnost narodu.
mutevz
# 08.10.2017 ob 16:16
Pa se govoril bi ogaben jezik :)
Kazalo