Drugo
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 7 glasov Ocenite to novico!
Drava
Ker ni dolgoročnih načrtov in organa, ki bi skrbel za zapuščino Evropske prestolnice kulture, sredstev za kulturo pa je vse manj, bo po ugotovitvah analize Evropske komisije težko ohraniti dolgoročne učinke projekta. Foto: BoBo
EPK, Maribor,
Med vrhunci študija izpostavlja programska sklopa Ključi mesta in Urbane brazde ter Kulturne ambasade. Foto: Miloš Ojdanić
       Izkušnje iz leta 2012 kažejo, da nacionalni izbor ne jamči uspešnejšega EPK-ja. V primeru Maribora je tekmovalni element okrepil lokalna rivalstva in zanetil pomisleke glede poštenosti in transparentnosti na določenih področjih, kar je morda oviralo priprave.       
 Iz študije inštituta Ecorys
Guimaraes
Mnogo bolj optimisitčne so napovedi za Guimaraes, kjer je občina povišala sredstva za kulturne dejavnosti in postavila novo infrastrukturo, kar kaže na okrepitev doumevanja pomena kulture za razvoj mesta. Foto: EPA
Suzana Žilič Fišer
Direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer vztraja, da so vedno delovali skladno s priporočili in zahtevami občine. Foto: BoBo
Maribor 2012
"Posledično se aktivnosti ne izvajajo vedno na način, ki bi zagotovil pravilno, transparentno in smotrno porabo proračunskih sredstev Mestne občine Maribor," je po v končnem poročilu o opravljeni izredni reviziji v zavodu Maribor 2012 za lansko leto in prve tri mesece letošnjega leta med drugim ocenila revizorka Špela Kramberger. Foto: BoBo

Dodaj v

Analiza Evropske komisije: Dolgoročni učinki EPK-jev bodo skromni

Občinska revizija pri poslovanju zavoda Maribor 2012 ugotovila nepravilnosti
14. avgust 2013 ob 12:29,
zadnji poseg: 14. avgust 2013 ob 14:15
Bruselj - MMC RTV SLO, STA

Kot je pokazala analiza lanskih EPK-jev, ki jo je naročila Evropska komisija, je Maribor s partnerskimi mesti izvedel obsežen in inovativen kulturni program. Zaradi preveč ambicioznih prvotnih načrtov in neuresničene naložbe v infrastrukturo pa projekt vseeno ni dosegel vseh zastavljenih ciljev.

Zaključena pa je tudi mariborska občinska revizija, ki je ugotovila, da zavod Maribor 2012 ni vedno posloval pravilno in transparentno.

Študija, ki jo je naročila Evropska komisija, ugotavlja, da bo težko ohraniti dolgoročne učinke tega projekta, saj ni dolgoročnih načrtov in organa, ki bi skrbel za zapuščino Evropske prestolnice kulture, denarja za kulturo pa je vse manj. Po naročilu Evropske komisije je študijo izdelal britanski inštitut Ecorys, ki v njej med vrhunci EPK-ja Maribor 2012 izpostavlja programska sklopa Ključi mesta in Urbane brazde ter Kulturne ambasade: "Tudi Maribor je sčasoma pridobil podporo javnosti, medijev in drugih interesnih skupin ter tako premostil prvotno negativen sloves in splošno razširjen skepticizem."

Na inštitutu presojajo, da bi morala biti nerealistična oziroma vsaj izjemno ambiciozna pričakovanja identificirana že mnogo prej. Med neizkoriščenimi priložnostmi navajajo še šibko mednarodno promocijo, pomanjkljivo izkoriščanje evropskih sredstev in premalo sodelovanja med Mariborom in Guimaraesom, ki je lani prav tako nosil naziv Evropske prestolnice kulture.

Študija ugotavlja, da nacionalni izbor ne jamči uspešnejšega EKP-ja. Medtem ko je Guimaraesa za gostiteljico EPK-ja določila portugalska vlada, je Maribor med več kandidati izbrala nacionalna komisija. "V primeru Maribora je tekmovalni element okrepil lokalna rivalstva in zanetil pomisleke glede poštenosti in transparentnosti na določenih področjih, kar je morda oviralo priprave," piše v študiji.

Zasluge za uspeh predvsem Zavodu Maribor 2012
Opozarjajo tudi na razliko v podpori, saj je Guimaraes užival močno politično podporo lokalnih oblasti, v Mariboru pa je po ugotovitvah študije za uspeh zaslužen večinoma le Zavod Maribor 2012, ki je izvedel projekt s pomočjo koproducentov. Mariborska vodstvena ekipa je bila manj izkušena kot v prejšnjih EPK-jih, vendar je bila v prednosti, ker ni bila povezana s težavami iz pripravljalnega obdobja in je imela pri delu več svobode. Večina vprašanih v anketi je delo zavoda ocenila bolj ali manj pozitivno, le redki pa so bili mnenja, da je bil zavod "zelo učinkovit".

Slabe napovedi za izboljšavo kulturne infrastrukture
Na inštitutu ugotavljajo, da dolgoročne okrepitve vezi med kulturo in drugimi sektorji ali izboljšave kulturne infrastrukture ni videti. Prav tako je malo znakov, da bi EPK okrepil zmogljivosti kulturnega sektorja v Mariboru in partnerskih mestih. "Medtem ko večina interesnih skupin in partnerjev ocenjuje leto EPK-ja za uspešno, bodo dolgoročni učinki najverjetneje skromni in omejeni na posamezne kulturne dejavnosti in sodelovanja, ki se nadaljujejo tudi po letu 2012," predvideva študija.

Drugačna pa so opažanja za Guimaraes, kjer je občina povečala sredstva za kulturne dejavnosti in postavila novo infrastrukturo. Kot napoveduje študija, lahko to le okrepi trajnost EPK-ja. "Vse kaže, da se je med prestolniškim letom doumel in okrepil pomen kulture za razvoj mesta," še piše v študiji.

Izredna revizija ugotovila pomanjkljiv sistem notranjega nadzora
Izredna notranja revizija, ki jo je naročila mariborska občina, po poročanju časopisa Večer ugotavlja, da je bil sistem notranjega nadzora v zavodu Maribor 2012 pomanjkljiv. Javni zavod torej ni vedno sledil načelom učinkovitosti, gospodarnosti in javnega naročanja, kar nekaj nepravilnosti naj bi bilo ugotovljenih tudi pri sklepanju pogodb z zunanjimi sodelavci in zaposlovanju. Suzana Žilič Fišer, ki po zaprtju zavoda na začetku julija ni več generalna direktorica zavoda, s končnim revizijskim poročilom ni seznanjena, zato ga ne komentira. Ob tem vztraja, da so vedno delovali skladno s priporočili in zahtevami občine.

Suzana Žilič Fišer: Dozdeva se, da so očitki "politično motivirani"
Žilič Fišerjeva med drugim pravi, da so dobili v zavodu na vpogled le vmesno poročilo, v katerem pa so vse očitke ovrgli in za to tudi predložili dokaze. "Ali je revizorka to upoštevala, pa ne vem, saj končnega poročila ne poznam in ga zato ne morem komentirati," je pojasnila. Domnevne nepravilnosti, ki jih navaja Večer, po njenih besedah niso utemeljene. Žilič Fišerjevi se zato vedno bolj zdi, da so ti očitki "politično motivirani".

"Šibka podpora mestne politike"
Sama bolj verjame analizi EPK-ja, ki jo je naročila Evropska komisija, v kateri je po njenih besedah ključno, da Maribor v nasprotju z Guimaraesom ni imel nacionalne, predvsem pa ne podpore mestne politike, da je imel predimenzionirane načrte, da pa so na koncu vendarle ves program uresničili. "Kar je zavod lahko naredil, je ocenjeno kot pozitivno, a tega se pri nas očitno ne vidi," še dodaja.

Na občini morebitnih ukrepov na podlagi omenjenega revizijskega poročila ne želijo komentirati, saj zadevo še proučujejo. Kot je pojasnila predstavnica za stike z javnostjo Taja Kordigel, pa bodo po sprejeti odločitvi o tem obvestili javnost.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Olympic
# 14.08.2013 ob 17:23
No shit Sherlock!
ZeK
# 14.08.2013 ob 13:44
Izkušnje iz leta 2012 kažejo, da nacionalni izbor ne jamči uspešnejšega EPK-ja. V primeru Maribora je tekmovalni element okrepil lokalna rivalstva in zanetil pomisleke glede poštenosti in transparentnosti na določenih področjih, kar je morda oviralo priprave.

ostali komentarji nepotrebni
mihamiha
# 14.08.2013 ob 19:55
V Ljubljani bi moral bit.
assange
# 14.08.2013 ob 18:40
dolgoročne gledano bo marsikateri prisklednik imel pozitivne posledice EPK.

pa to seveda ne bodo kulturniki.
Kazalo