Znova gre za žensko figurico, ki ima poudarjene prsi in spolovilo, je izrezljana iz mamutovine, visoka pa je šest centimetrov. Figurico, ki so jo predstavili v Tübingenu, javnosti pa bo na prvič ogled septembra v Stuttgartu. Kot je povedal arheolog Nicholas Conard, so ob najdbi septembra 2008 v jami Hohler Fels pri Schelklingenu ostali brez besed, saj na novo osvetljuje genezo umetnosti v Evropi in po svetu.

Do zdaj so bile iz obdobja Venere iz jame Hohler Fels znane le živalske upodobitve, nova najdba pa dokazuje, da so prve upodobitve človeka precej starejše, kot so domnevali do zdaj.

Uspešno zlepljenih šest delov
Venera, ki je ležala približno 20 metrov od vhoda v jamo, je bila zdrobljena na šest delov, vendar jim je posamezne kose uspelo zlepiti z umetno smolo, tako da je figurica, razen leve roke in rame, ohranjena v celoti. Conard upa, da bodo našli tudi manjkajoče delčke figurice, saj so ti ležali na robu območja, na katerem so lani izkopavali arheologi, kar pomeni, da so lahko med temi izkopaninami.

Figurica je natančno izdelana, pozornost pa zbujajo predvsem poudarjene prsi in spolovilo, medtem ko so obraz, roke in noge le nakazani, okončine so tudi precej skrajšane. Venera ima na glavi majhno ušesce, skozi katerega je bila nekdaj napeljana vrvica, kar kaže na to, da gre pravzaprav za obesek. Figurica najverjetneje predstavlja simbol plodnosti, a za zdaj ni natančno znano, za kaj so jo v resnici uporabljali.

'Rodovitno' območje
V gorski verigi "Schwäbische Alb" so arheologi v zadnjih 150 letih našli nekaj najstarejših svetovno znanih umetnin. Leta 1939 so v jami Holenstein-Stadel v dolini Lonetal našli fragmente slonovine, iz katerih jim je uspelo tri desetletja pozneje sestaviti znamenito figurico moža leva, ki velja za najstarejšo poznano religiozno podobo na svetu. Leta 1999 pa so v jami Hohle Fels našli glavo konja iz slonovine. Odkritje je po vsem svetu zbudilo zanimanje za to območje.

Leta 2004 pa so v jami Geissenklöster-Höhle pri Blaubeurnu našli še do zdaj najstarejšo poznano flavto na svetu. Conard zato dopušča možnost, da se je na tem območju razvila ena najzgodnejših kultur, vsekakor pa so od tam prihajale pomembne spodbude, ki so vplivale na razvoj glasbe in figuralne umetnosti.

L. Š.