Arheološka ekipa Dolenjskega muzeja že 27 let na Kapiteljski njivi na griču Marof v Novem mestu izvaja zaščitna izkopavanja. Kisla dolenjska zemlja in intenzivno gnojenje v preteklosti uničujeta najdbe iz brona in železa. Do zdaj so raziskali 42 gomil z več kot dva tisoč grobovi iz treh obdobij - bronaste, starejše in mlajše železne dobe. Odkrite najdbe Kapiteljsko njivo uvrščajo v sam evropski arheološki vrh. Najpomembnejša jim že več desetletij brezplačno restavrirajo v delavnicah Rimsko-nemškega centralnega muzeja v Mainzu v Nemčiji, kjer si za plačilo izdelajo le kopijo najdbe.

Letošnja izkopavanja so zaradi pomanjkanja denarja trajala le mesec dni. Vodja izkopavanj arheolog Borut Križ je povedal, da so raziskali osem grobov, v katerih so vnovič odkrili pomembne najdbe. V Novem mestu so prvič v starejšem železnodobnem grobu odkrili ostanke osti puščic; glede na druge pridatke je imel lokostrelec visok položaj v družbi. Izpostavil je tudi grob, ki je bil pokrit s poldrugo tono težko ploščo, v njem pa so med drugimi našli z bronastimi žebljički okrašeno lončeno posodo in železno okrasno iglo. Po vsej verjetnosti gre za grob veljaka tedanje družbe, meni Križ.

Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj je predstavil manj lepe plati letošnjih zaščitnih izkopavanj na Kapiteljski njivi. Prvič po več kot četrt stoletja niso dobili denar iz državnega proračuna, poleg lastnih sredstev je denar zagotovila mestna občina Novo mesto. Picelj je prepričan, da ni krivo pomanjkanje denarja temveč nasprotovanja arheološke stroke. Skromna in učinkovita ekipa Dolenjskega muzeja je namreč moteč dejavnik sodobnim arheološkim standardom postavljenim ob gradnji slovenskega avtocestnega omrežja. Tedaj so se arheološke ekipe, tudi zasebne, kopale v denarju, zdaj pa je dela začelo primanjkovati. Postavili so standarde za zaščitna izkopavanja po kateri mora v ekipi biti najmanj 5 arheologov in prav toliko tehnikov, kar Dolenjski muzej ne more zagotavljati.

So pa v muzeju vse dosedanje delo in najdbe predstavili v številnih publikacijah in mednarodno odmevnih razstavah. Za »novodobna« izkopavanja nadzora ni, prav tako se ne ve, kje končajo najdbe, saj bi jih 5 let po končanih izkopavanjih morali dostaviti v najbližji muzej. Doslej so v Dolenjski muzej dobili le malo najdb, izkopanih na območju Dolenjske v zadnjih letih, je še povedal Zdenko Picelj.

Kdo, če sploh kdo, bo prihodnje leto raziskoval Kapiteljsko njivo, bo verjetno znano po razpisu. Če tega ne bo, bo pomembna arheološka dediščina prepuščena hitremu propadanju. Že zdaj so kovinski izdelki tako uničeni, da jih detektorji kovin ne zaznavajo več.

Jože Žura