Maks Fabiani je Ljubljani podaril tudi stavbo, v kateri danes domuje ministrstvo za zunanje zadeve. Foto: Arhitekturni vodnik/Aleksander Lužnik
Maks Fabiani je Ljubljani podaril tudi stavbo, v kateri danes domuje ministrstvo za zunanje zadeve. Foto: Arhitekturni vodnik/Aleksander Lužnik
Maks Fabiani: palača Kleinmayer & Bamberg
Maks Fabiani si je v svojem regulacijskem načrtu Ljubljane kot eno osrednjih mestnih osi zamislil Miklošičevo cesto. Foto: www.ljubljana.si
Maks Fabiani: Krisperjeva hiša
Fabianijeva dela v Ljubljani zaznamujejo za secesijo značilni očarljivi cvetlični motivi. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Vila Ferrari in vrtovi v Štanjelu
Vila Ferrari v Štanjelu je bil eden od projektov, s katerimi je Fabiani skušal Štanjelu podariti veličino, ki naj bi pripadala mestu z dolgo tradicijo. Foto: Društvo arhitektov Ljubljana
Maks Fabiani: Hribarjeva hiša
Idejam Maksa Fabjanija je bil izredno naklonjen župan Ivan Hribar, za katerega je Fabiani načrtoval tudi osebno hišo. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Maks Fabiani: Jakopičev paviljon
Ena največjih arhitekturnih izgub za mesto Ljubljana je bilo porušenje Jakopičevega paviljona. Foto: Mestna galerija: Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja

To je bil Maks Fabiani, ki ga Slovenci najbolje poznamo kot snovalca ljubljanske secesijske osi (Miklošičeva cesta) in kot načrtovalca povojne obnove kraških zaselkov Štanjela in Kobdilja. Vendar je to le majhen delček iz obsežnega arhitekturnega in urbanističnega opusa moža, ki je bil veliko več kot le arhitekt in urbanist. Bil je tudi velik mislec, ki je svoja filozofska spoznanja strnil v knjigi Acma - L'Anima del Mondo (Acma - Duša sveta, 1946). V delu je izkazal svojo veliko navezanost na vzhodnjaško filozofijo življenja, po kateri je živel tudi sam in ki je po prepričanju številnih tudi bila vzrok Fabianijevega dolgega življenja.

Otto Wagner - učitelj slovenskih arhitektov
Maksa Fabianija z drugim slovenskim mojstrom arhitekturnega snovanja Jožetom Plečnikom ne povezuje le to, da smo letos zaznamovali okrogle obletnice smrti obeh; oba arhitekta in urbanista povezujeta tudi mesto Dunaj in delo v delavnici avstrijskega prvaka secesije in utemeljitelja dunajske moderne arhitekture Otta Wagnerja. Podobno kot Plečnik je bil tudi Fabiani razpet med sodobno evropsko arhitekturo v podobi secesije in pozneje modernizma ter med historičnimi slogi, posebej antiko in renesanso. Vse to se je izrazilo tudi v njegovih delih, ki sicer niso primerki tako izvirnega in brezčasnega sloga, kot je bil Plečnikov, ki pa jih vendar kljub njihovi vpetosti v racionalizem zaznamujejo izredno inovativne in drugod nevidene prvine.

Zaupanje župana Ivana Hribarja
O tem, kako izreden arhitekt svojega časa je bil Maks Fabiani, priča tudi to, da ga je za osebnega svetovalca imenoval leta 1914 v atentatu umorjeni prestolonaslednik Franc Ferdinand. V tem obdobju je Fabiani deloval tudi kot profesor na dunajski tehniški šoli. Podobno kot Plečnik pa se je tudi Fabiani odpovedal verjetno bleščeči karieri v tedaj kulturno izredno pomembni evropski prestolnici in se vrnil v domovino. Tu je sicer deloval že prej. Posebno naklonjen mu je bil župan Ivan Hribar, ki mu je med popotresno obnovo slovenskega glavnega mesta zaupal načrtovanje urbanistične prenove Ljubljane.

Fabianijevo urbanistično zasnovo Ljubljane nekateri še danes označujejo kot najboljši urbanistični načrt Ljubljane; bil naj bi celo boljši kot poznejši Plečnikov. Fabianijeva vizija je kot središče sodobne Ljubljane predvidela današnji Sodnijski trg, ena izmed glavnih mestnih osi pa naj bi postala Miklošičeva ulica. Ob njej in v njeni bližini še danes stoji nekaj Fabianijevih objektov, in sicer palača Kleinmayer & Bamberg, Hribarjeva palača in Krisparjeva hiša, vse pa zaznamujejo za secesijo značilni in izredno očarljivi stilizirani cvetlični ornamenti. Fabianijeva pa je seveda tudi stavba Mladike, v kateri ima danes prostore ministrstvo za zunanje zadeve.

Zakaj je moral izginiti Jakopičev paviljon?
Maks Fabiani je bil tudi avtor načrta za objekt, katerega porušenje še danes velja za eno največjih arhitekturnih izgub v prestolnici. To je bil znameniti Jakopičev paviljon, prva ljubljanska galerija, ki je razstavljala sodobno umetnost. Leta 1962 so ga porušili zaradi gradnje železnice, razširjeno pa je mnenje, da je bila to v veliki meri programska poteza tedanje oblasti in da bi železnico lahko zgradili tudi malo vstran.

Arhitekt rodne kraške pokrajine
Verjetno je bilo Fabianiju usojeno, da se bo odvrnil od velikih mest. Zaradi njegovega poglabljanja v vzhodnjaško filozofijo in priseganja na življenje v sožitju z naravo je bila odpoved življenju v urbanem središču in obenem tudi preskok od načrtovanja 'velike' arhitekture k majhni, intimni arhitekturi podeželja verjetno logičen korak. Maks Fabiani je bil s svojimi načrti povojne prenove krajev na Krasu, Goriškem in Vipavskem eden prvih, ki so pri nas povezali krajinsko arhitekturo, urbanizem in klasično arhitekturo. Še posebej je Fabianijevo delo zaznamovalo Štanjel, v katerem je med letoma 1935 in 1945 deloval tudi kot župan. V Kobdilju v bližini Štanjela rojeni Fabiani si je želel Štanjelu povrniti veljavo, ki jo je kot pomembno prometno središče imelo stoletja. Tega se je lotil z načrtom prenove štanjelskega gradu, še bolj pa z načrtovanjem Ferrarijevega vrta.

Italija in Jugoslavija potrdita Fabianijev načrt
Fabiani, ki je bil prvi arhitekt na Dunaju, ki si je pridobil doktorat iz tehničnih ved, se je posvečal tudi izumiteljstvu. Načrtoval je celo posebno letalo, pomembna pa je tudi njegova zamisel za ureditev plovne poti med Jadranom in Donavo, ki je bila potrjena celo v meddržavnem sporazumu med Italijo in Slovenijo iz leta 1975. Italija pa za Fabianija ni bila vedno najsrečnejši kraj. Tam je namreč nastalo nekaj objektov, za katere pa se ne ve, kdo je njihov avtor. Kot Slovenec in slovenski domoljub namreč v obdobju po koncu prve svetovne vojne ni dobil dovoljenja za avtorizacijo nekaterih svojih načrtov.

Polona Balantič