Umetnik, ki je odraščal v Kaliforniji, živi pa v New Yorku, je svoj prvi The White Album kupil na garažni razprodaji pri svojih 15 letih, zanj pa je odštel en dolar. A tudi danes za prve izdaje albuma ne plačuje veliko. Raje ima najbolj uničene in poškodovane albume, zato za posamezno ploščo tudi nikoli ni plačal več kot 15 evrov. Danes ima Chang edinstveno zbirko vinilnih plošč, ki šteje 907 izvodov, na svoji spletni strani pa se ta številka ustrezno posodablja. Zbira samo prve izdaje dvojnega LP-ja The White Album, devete studijske plošče skupine The Beatles.
V sedmih letih do 900 izvodov
Nekoč je že odprl trgovino, v kateri je "prodajal" zgolj kopije Belega albuma, v začetku letošnjega leta je v newyorški galeriji na razstavi We Buy White Albums poustvaril trgovino in razstavil več sto originalnih izdaj plošče. A njegova želja ni bila usmerjena v prodajo albumov, te je raje razstavljal in kupoval od kogar koli, ki je doma hranil originalno izdajo v kakršnem koli stanju. Plošče zbira že sedem let, večinoma jih kupuje prek spleta, do njega pa pridejo tudi sami ljudje, ki so ga spoznali na razstavi.
Ljubezen in zlorabe ostajajo na plošči
Poškodovane, uničene in obrabljene ovitke ima raje kot dobro ohranjene. Plošče ga zanimajo kot kulturni artefakti, rad opazuje, kako so se postarali. "V slabšem stanju so, bolj se mi zdijo zanimivi," pravi. Vsak ima svojo zgodovino. Številni ovitki so personalizirani, nekateri so pobarvani in porisani, na drugih najdemo polno načečkane poezije. "Še vedno se sprašujem, ali je Richard Hamilton, ko le leta 1968 oblikoval naslovnico, predvideval, da se bo to zgodilo." Hamilton, "oče poparta", ki je letošnjega septembra umrl, je platnico plošče The White Album oblikoval z monokromnim belim ozadjem, na katerem izstopa zgolj ime skupine.
In ta ovitek je za takšno opazovanje popoln, pravi Chang, ki ga zanima osebna zgodovina posameznega albuma, a mu te informacije običajno niso dostopne, zato pa si lahko zamislimo zgodovino glede na videz albuma, pravi. Včasih pa posamezen izvod le spremlja kakšna anekdota. Ena izmed plošč, ki jo je kupil prek spleta, je bila pospremljena z opisom: "Nekdo je verjetno kadil travo, medtem ko je risal na ovitek. Obe plošči imata praski, ampak dobro igrata." Svoje zgodbe, povezane z albumom, so z njim pogosto delili tudi obiskovalci razstave We Buy White Albums. Zanimiva se mu zdi zgodba obiskovalca, ki je album kot otrok poslušal pri prijatelju. Prijatelj pa je na plošči spraskal dve skladbi, Sexy Sadie in Happiness is a Warm Gun, saj se je bal, da bi mu starši vzeli album, če bi jih slišali.
Sinhronizacija stotih posnetkov
Umetnik, ki The White Album posluša vsakodnevno, je ob 45-letnici albuma ustvaril svojo različico plošče, v kateri je združil sto različnih kopij vinilne plošče v en sam posnetek. Za remiksano verzijo LP-ja je originale posnel digitalno in avdie združil v en posnetek. Zaradi prask, skrivljenosti plošč in drugih nepopolnosti, ki so se nabirale 45 let pri različnih lastnikih in uporabnikih, je vsak posnetek malo drugačen. Vsak album nosi sledove svoje zgodovine. Naloženi skupaj ustvarjajo poseben zvočni kolaž, ki včasih deluje bogato večplastno, drugič hreščeče in polno šumov.

Beli album Rutherforda Changa je ta konec tedna tudi na dražbi WFMU Record Fair v New Yorku, umetnik pa ob tem poudarja, da projekt še traja. Do zdaj mu je uspelo zbrati 902 rabljenih kopij albuma, a kolekcijo še vedno povečuje.