Vaša ocena: 
Ocena 2,9 od 9 glasov
Ocenite to novico!
Dve leti sta minili, odkar je okrajno sodišče v Brežicah razsodilo, da je treba Brežiški grad vrniti družini Johannesa Attemsa, vendar ta odločitev šele zadnji čas sproža vroče razprave.
Pomisleki nastajajo zlasti zaradi novih vlaganj za zaščito štiri stoletja starega objekta, če ga bo v naravi res treba vrniti nekdanjim lastnikom.
Brežiški župan Ivan Molan je ob tem povedal, da od države oziroma ministrstva za kulturo vendarle pričakuje hitro in pravo odločitev: da bi namreč grad ostal v lasti občine in v upravljanju Posavskega muzeja Brežice, Attemsom pa bi vrnili premoženje v obliki odškodnine v obveznicah. Občina, pravi župan, seveda nima denarja, da bi nekdanjim lastnikom z lastnimi sredstvi plačala odškodnino za grad.
Vanj je bilo v zadnjem desetletju vloženih že okrog milijon evrov, za nadaljevanje oziroma drugo fazo prenove pa so se prvič prijavili tudi na javni razpis za evropska sredstva. Vrednost projekta s prenovo vzhodnega grajskega trakta od kleti do podstrešja je bila ocenjena na dva milijona evrov in zajema tudi restavratorska dela v sloviti Viteški dvorani. Na razpisu so uspeli in za prenovo druge faze imajo na voljo, tako župan, 1,4 milijona evrov, vključno z DDV.
Pomembna kulturna ustanova Posavja
Tudi direktor Posavskega muzeja Brežice Tomaž Teropšič trdi, da bi bilo najbolj smotrno, če bi grad ostal v lasti občine, Attemse pa bi izplačali z obveznicami. V 60 letih, odkar regijski muzej domuje v Brežiškem gradu, je namreč postal pomembna kulturna ustanova, ki poleg svojih arheoloških, etnoloških in zgodovinskih zbirk skrbi še za bogato spremljajočo dejavnost.
Skoraj vsak teden so v galerijskih prostorih številne likovne in etnološke razstave, pestre delavnice in praznične prireditve. Skratka, pravi Teropšič, muzej je medtem že postal kulturno središče Posavja in pomembna turistična zanimivost, zato bi bila za širše območje neizmerna škoda, če bi grad izgubili.
Še posebej se je seveda zadnje poldrugo desetletje utrdilo ime gradu in njegove Viteške dvorane z mednarodnim festivalom stare glasbe SEVIQC Brežice, muzej pa je za svoje uspešno delo prejel tudi številna priznanja, med njimi častni znak svobode RS. In ni nepomembno, da si muzejske zbirke letno ogleda blizu 20.000 obiskovalcev. Razumljivo je zato, da svet zavoda prav tako podpira pobudo, naj grad ostane v rokah občine Brežice in v upravljanju muzeja, Attemsi pa zato dobijo primerno odškodnino.
Grad v zadnjih letih obnovili
Da je slikoviti Brežiški grad kot lep primer utrjene renesančne arhitekture v ravnini tudi v dobri kondiciji in skrbno vzdrževan, dokazuje direktor Posavskega muzeja tudi z nekaterimi podatki. Mogočno poslopje je v zadnjih desetletjih dobilo novo fasado in strešno kritino ter poročni trakt in mali avditorij za kulturne prireditve. Obnovili so grajsko dvoriščno ploščad in posodobili komunikacijske in komunalne vode, uredili ogrevanje in, kar je posebej pomembno, rešili so odvodnjavanje meteornih vod in statično stabilnost objekta.
Brežiški grad je bil vključen tudi v mednarodni interdisciplinarni projekt Evrocare Prevent. Z več let trajajočimi meritvami so namreč našli rešitve pred vlago in za boljšo mikroklimo. S tem so prispevali k odpravi podobnih problemov tudi v drugih slovenskih gradovih in sakralnih objektih. So pa muzejski delavci s skrbnim vzdrževalnim delom pred propadom tudi sami rešili številne železne, lesene in kamnite predmete ter opremo.
Foto: kraji.eu
Ta človek bi moral biti nujno odstranjen z mesta direktorja. Stara sem 25 let in 25 let je ta muzej enak! Teropšič je sicer nalimal nekaj novih slik iz izselitvenega področja v Posavju, to je pa tudi vse.
Sramota je, da ima ta muzej v enem stolpiču eno majceno sobico, ki pripoveduje o kmečkih uporih - kar je za moje pojme eno poglavitnih epizod Posavja! Sramota je, da ni novih razstav glede najnovejših arheoloških odkritij v mestu Brežice! Sramota je, da so izvirni dokumenti razstavljeni tako, da so z navadnim salotejpom prilimani na steklo! Sramota je, da so vsi delavci v muzeju skregani na smrt! Sramota je, da se se razpisi za direktorja pišejo direktorju na kožo (izkušnje na direktorskem položaju - v muzeju jih ima dejansko le on!)
Zdaj, ko pa bo še občina Krško ustanovila lastni muzej, se pa v Posavskemu tako ali tako čutijo le še zadnji vzdihljaji. Tako kot na občini Brežice, kjer so na oblastnih organih sami dobičkarji, ki samo ohranjajo kmetijska zemljišča od katerih ni nikakršnega haska, ves kapital pa beži v Krško, se tudi v muzejski "oblasti" vrši politika neperspektivnosti in nazadovanja.
Občina (in verjetno država) je veliko investirala v to, da grad ni razpadel in je dejansko zaslužna, da ima prav gotovo bistveno višjo vrednost, kot bi jo imele neke razvaline. Zakonite lastnike pa je Jugoslovanska oblast nezakonito razlastila in imajo pravico priti do svoje lastnine.
@A.K.: to je pa pretiravanje.V muzeju se dejansko dogaja dokaj malo, Teropšič ga je na nek način privatiziral in v njem fura predvsem neka predavanja veteranov slovenske vojske, razstave razglednic iz tiste vojnice ipd. Če bi muzej in z njim grad dobil bolj sposobnega direktorja bi lahko res postal kulturno središče Posavja. Zdaj ni. Se bo treba malo bolj pozanimat pred takimi vehementnimi sodbami.