Uničenje kompleksa Nohmul na severu Belizeja je na dan prišlo prejšnji teden, priznava vodja belizejskega Inštituta za arheologijo, Jaime Awe. Majevsko obredno središče, ki leži blizu današnje meje z Mehiko, je staro 2300 let in velja za najpomembnejše arheološko najdbišče severnega Belizeja. "Spričo te v nebo vpijoče nevednosti in neobzirnosti čutim samo nejevero ... material so uporabljali za gradnjo ceste," je zgrožen Awe. "Preprosto grozljivo je."

Tempelj Nohmul stoji sredi velikega nasada sladkornega trsa, ki je v zasebni lasti, ne premore niti stranskih temeljnih kamnov, ki jih lahko vidimo pri bolje ohranjenih ali rekonstruiranih majevskih piramidah. Kljub temu ni mogoče, je prepričan Awe, da bi delavci gomilo kamenja , ki v višino meri dobrih trideset metrov, zamenjali za naravno vzpetino; okolica je namreč geografsko popolnoma ravna, ruševine pa so lokalna znamenitost. "Tipi so vedeli, da imajo opravka s starodavno gradnjo. Za golo lenobo gre."

Tamkajšnji mediji so dokumentirali bagre, kako mirno rijejo v položne stranice piramide; s slik se zdi, da ravno nad izkopano luknji še visi ena izmed "sob" v piramidi. "Če vemo, da so Maji zgolj s kamnitim orodjem nakopali dovolj materiala za gradnjo piramid ... Danes imamo sodobno opremo in lahko kamnolom začnemo skoraj kjer koli. Ob misli, da neko gradbeno podjetje to popolnoma ignorira in uniči zgradbo, se človeku zvrti v glavi. Zakaj ne morejo kopati na kaki lokaciji, ki nima kulturne vrednosti?"

Bodo gradbeniki odgovarjali?
Belizejska policija je že odprla preiskavo in ne izključujejo možnosti, da bodo vložili obtožnico. Kljub temu, da tempelj stoji na zasebni posesti, belizejski zakon narekuje, da so vse predhispanske ruševine pod vladnim varstvom.

Civilna iniciativa Državljani, združeni v akciji za svobodo, je uničenje arheološkega najdbišča označila za "obscen primer nespoštovanja okolja in zgodovine".

Primer ni osamljen ...
Kljub vsesplošnemu ogorčenju pa tokrat ni prvič, da se je v tej srednjeameriški državi s 350 tisoč prebivalci, ki jo v veliki meri prerašča džungla in ki je posejana z majevskimi ruševinami, primerilo kaj podobnega. Profesor arheologije na bostonski univerzi Norman Hammond - v osemdesetih je sodeloval pri več izkopavanjih na področju Belizeja - je za tiskovno agencijo AP komentiral, da je "ravnanje majevskih ruševin s tlemi v imenu gradnje cest endemičen problem (izginilo je celotno središče San Estevan), a to se zdi kot največji primer". Po besedah Arlena Chasea, antropologa z univerze na Floridi, tempelj v Nohmulu arheologom še niti ni razkril vseh svojih skrivnosti: "Na lokaciji so veliko kopali v sedemdesetih in osemdesetih, a vseeno je bil raziskan samo majhen delček obširnega območja."

... pa tudi Belize ni edini krivec
Starodavna civilizacija Majev je živela (in gradila) na območju današnje jugovzhodne Mehike, Gvatemale, Honduasa in Belizeja. "Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je vsak dan v kateri od teh držav uničen nov majevski artefakt," je pesimističen antropolog Francisco Estrada-Belli. "Uničevanje arheološke dediščine je nepopravljivo, a ljudje tega žal ne jemljejo resno. Edini način, da se to spremeni, je, da se tovrstna dejanja prekvalificira v resen zločin, zaradi katerega bodo ljudje lahko - in tudi bodo - šli za zapahe."

Ameriški arhelog Robert Rosenswig se spominja dolgotrajnega in napornega postopka reševanja uničenih ostankov potem, ko se je podobna tragedija leta 2005 zgodila v San Estevanu. "Škoda, ki so jo za seboj pustili buldožerji, je ogromna; prizorišče je nastlano s polomljeno lončevino iz klasičnega obdobja," je zapisal v svoji raziskovalni nalogi. "Več dni smo poskušali oceniti obseg škode ... Potem, ko smo se nekaj časa praskali po glavah, se je pojavil buldožer in izkazalo se je, da so kupi, ki so bili videti kot zaraščeni griči, v resnici kupi gradbenih odpadkov."