"UGM igra osrednjo vlogo na področju vizualne umetnosti tako v mestu kot regiji, je pomemben akter na nacionalni ravni in, kot se je izkazalo v okviru projekta EPK, z zadostnim finančnim vložkom tudi relevanten akter na mednarodnem prizorišču. S svojo široko zastavljeno programsko dejavnostjo lahko postane tudi pomemben generator razvoja v mestu in regiji," je prepričana direktorica Breda Kolar Sluga. Foto: RTV SLO
Umetnostna galerija Maribor
Osrednji razstavni prostori so v nekdanji meščanski palači iz prve polovice 19. stoletja in nekdanji cerkvi celestinskega samostana iz druge polovice 18. stoletja. Po združitvi z Razstavnim salonom Rotovž v 80. letih je UGM pridobil kustodiat za sodobno umetnost in dodatne prostore za predstavitve sodobne umetnosti v središču mesta. Foto: UGM

Ministrstvo potrjuje namero za sofinanciranje UGM-ja, katerega gradnja je bila predvidena v Nacionalnem programu za kulturo 2009-2011. Evropska sredstva namerava zagotoviti iz kohezijskih skladov v prihodnji evropski finančni perspektivi, to je po letu 2014, so danes sporočili s pristojnega ministrstva.

Sredstva je bilo varneje preusmeriti
Kot so ob tem pojasnili, se gradnja galerije v letu 2011 ni začela, čeprav je resolucija o Nacionalnem programu za kulturo določala, da bi moral biti UGM dograjen v letu 2011 in bi bil v letu 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, na voljo za vsebine. Pogoji za porabo teh sredstev vse doslej še niso bili izpolnjeni in ni nobenega jamstva, da bodo izpolnjeni v rokih, ko bi Slovenija še koristila rezervirana evropska sredstva, kar pomeni, da bi država ta sredstva lahko izgubila.

"Zato je vlada na sredini seji razveljavila sklep z 20. januarja 2011, da ministrstvo za kulturo iz kohezijskih sredstev s postopkom neposredne potrditve projekta v letih 2011, 2012 in 2013 zagotovi deset milijonov evrov za sofinanciranje gradnje Umetnostne galerije Maribor, in ta sredstva preusmerila na drug nacionalno pomemben projekt," so še dodali na ministrstvu.

Preplitka sled EPK-ja?
V UGM-ju so pretekli teden ob sklepu vlade izrazili prepričanje, da gre za enega večjih neuspehov tako mesta kot države, saj je slovenska Evropska prestolnica kulture ena redkih, ki ni zapustila nobene nove infrastrukture na področju kulture in ni omogočila nujnega zvišanja standarda za konkurenčen razvoj področja. O stanju projekta bodo podrobneje spregovorili na torkovi novinarski konferenci.

Sicer pa je njihovo stališče po besedah direktorice Brede Kolar Sluga jasno - novi prostori morajo zagotavljati profesionalne muzejske standarde in večji obseg razstavnih površin, ki omogočajo izvajanje nacionalnega in mednarodno relevantnega programa, hrambo dediščine, podporne in spremljevalne dejavnosti muzeja.