Janez Suhadolc vidi prav v tržnici eno od svetlih točk Ljubljane. Prepričan je, da v primeru, da 'pade' tržnica, potem v prestolnici ni ničesar več, česar ne bi bilo mogoče spremeniti. Foto:
Janez Suhadolc vidi prav v tržnici eno od svetlih točk Ljubljane. Prepričan je, da v primeru, da 'pade' tržnica, potem v prestolnici ni ničesar več, česar ne bi bilo mogoče spremeniti. Foto:
Majda Širca Ravnikar
Ministrica za kulturo Majda Širca se je s predstavniki civilne iniciative srečala konec preteklega tedna, a je njihovi argumenti niso prepričali in tako vztraja pri razveljavitvi odloka o začasni razglasitvi Plečnikove tržnice za kulturni spomenik državnega pomena. Foto: MMC RTV SLO / Ana Jurc
Prizadevanja civilne iniciative Tržnice ne damo

Prizadevajo si, da bi tržnico trajno zaščitili na državni ravni, za uresničitev svojih želja pa so pripravljeni izkoristiti tudi pravna sredstva. Kot pojasnjuje pobudnica iniciative Marinka Kurilić, se namreč bojijo, da bi se gradnja garažne hiše tudi zaradi arheoloških raziskav zavlekla do 15 let, med tem pa bi se navade Ljubljančanov in razmere toliko spremenile, da bi tržnica odmrla in bi na njenem mestu zgradili kaj drugega.

Podobnega mnenja je arhitekt Fedja Košir, ki se boji, da bi se njene dejavnost preselile drugam ali propadle. Košir tudi meni, da garažne hiše pod tržnico obiskovalci tržnice ne potrebujejo, saj se "na plac gre".

"Ljubljana postaja vedno bolj grdo mesto"
Da postaja Ljubljana "vedno bolj grdo mesto", meni Janez Suhadolc, ki vidi prav v tržnici eno od njenih svetlih točk. Te ikone, ki pa so vse starejše kot 50 let, so po njegovih besedah nedotakljive. Sam opaža v Ljubljani vrsto degradiranih območij, ki bi jih mestne oblasti lahko "posodobile, polepšale, prilagodile sodobnim potrebam"."Če pade tržnica, bo šlo za precedens, potem v Ljubljani ni ničesar več, česar ne bi bilo možno spremeniti," še opozarja.

"Za lase privlečeni argumenti"
Etnolog Damjan Ovsec vidi gradnjo garaž pod tržnico kot "političen akt, ki nima nobene zveze z življenjem v Ljubljani". Po njegovem mnenju so argumenti zagovornikov gradnje garaž pod tržnico "za lase privlečeni", najbolj pa ga bode v oči ta, da so garaže potrebne, saj je v Ljubljani že nekaj garažnih hiš, ki ostajajo napol prazne. Prav tako se mu ne zdi merodajno sklicevanje na tujino, saj gre tam morda za čisto drug položaj.

Garažna hiša raje pod grajskim gričem
Arhitekt Janko Rožič vidi rešitev v gradnji garažne hiše pod grajskim gričem, ki bi bila po njegovih besedah v neposredni bližini mestnega središča, hkrati pa bi omogočala več parkirnih mest. V njej bi bilo 2000 parkirnih mest, medtem ko je v garažni hiši pod tržnico načrtovanih le 300 parkirnih mest. Poleg tega se mu zdi garažna hiša pod tržnico "poseg v najobčutljivejše tkivo Ljubljane". Prepričan je, da morajo biti vse garažne hiše, ki ščitijo mestno središče, izven notranjega kroga in vezane na mestne vpadnice.

Po Kurilićinih besedah se je civilna iniciativa s projektom garažne hiše pod grajskim gričem z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem srečala že 9. julija. Takrat je bil župan nad idejo navdušen, pojasnjuje, ko pa so 1. oktobra poslali dopis, da bi se dogovorili za nadaljnja srečanja, pa se nanj ni odzval.

Konec preteklega tedna so se predstavniki civilne iniciative srečali z ministrico za kulturo Majdo Širca, ki pa se je kljub temu odločila, da razveljavi odlok o začasni razglasitvi Plečnikove tržnice za kulturni spomenik državnega pomena. Rožič je ministričino napoved označil za preuranjeno in izrazil upanje, da so še mogoče spremembe.

M. K.

Prizadevanja civilne iniciative Tržnice ne damo