Foto:
Foto:
Ljubke živopisane hišice popestrijo mesto ob Atlantiku.
V Corku kultura tudi ponoči ne bo poniknila v zatišje.
Tudi ko ne gosti tujih umetnikov, je Cork prizorišče živahnega kulturnega življenja.

Ob tej priložnosti bo središče mesta postalo prizorišče spektakularnih prireditev. Po ulicah se bo valil karneval, na reki Lee pa bodo uprizorili legendo, po kateri naj bi vodno žilo mesta naseljevala orjaška kača.

Malo mesto z velikim programom
Mesto Cork je doslej najmanjša evropska kulturna prestolnica, kljub temu pa prireditelji obljubljajo bogat program, ki se bo raztezal čez vse leto in ki naj bi v sicer predvsem trgovsko mesto privabil obiskovalce z vsega sveta. Organizatorji so želeli program zasnovati tako, da naj bi prek sodelovanja irskih umetnikov kar najbolje predstavili kulturno-zgodovinsko identiteto Corka ter prikazali skupne točke te identitete s širšim pojmom evropske identitete. Hkrati pa želijo opozoriti tudi na vse posebnosti irske družbe, ki delajo irski narod izjemen in drugačen od ostalih ljudstev sveta.

V povprečju več kot deset kulturnih dogodkov na dan
Organizatorji projekta Cork 2005 so pripravili več kot 4.000 kulturnih dogodkov, na katere so se oblasti in sodelavci, ki so jih povabile k sodelovanju, pripravljale celi dve leti in ki bodo v mesto vse leto vabili obiskovalce z vsega sveta. Gostitelji so še posebno ponosni na gostovanja književnikov iz desetih novih dežel združene Evrope, ki se bodo vrstila skozi leto, ter na sodelovanje nekaterih vrhunskih in izjemno slavnih umetnikov sedanjega časa.

Razvpiti arhitekt bo pripotoval v irsko idilo
Žaromete pozornosti bo zagotovo pritegnil prihod arhitekta Daniela Liebeskinda, ki je v zadnjem desetletju zaslovel predvsem kot načrtovalec znamenitega židovskega muzeja v Berlinu in kot zmagovalec natečaja za pozidavo območja Ground Zero v New Yorku, kjer sta pred 11. septembrom 2001 stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra. V Corku bodo postavili paviljon, ki ga je načrtoval Liebeskind, arhitekt sam pa bo svoje znanje in poglede na arhitekturo predstavil na predavanju.

Kako se bodo na jugovzhodu Irske znašli Slovenci?
V Corku se bodo predstavili tudi slovenski umetniki. Pesnica Barbara Korun, katere pesniška zbirka bo v angleškem prevodu Ane Jelnikar spomladi, bo na Irsko pripotovala v okviru že omenjenega niza gostovanj literatov iz novih članic EU-ja. Multimedijski center Kibla se bo na zelenem otoku v razstavišču Cork Vision Centre mudil kar mesec dni.

Program, s katerim se bo Kibla predstavila, še ni natančno opredeljen, znano pa je, da bodo Irci lahko občudovali ali kritično presojali dela večjega števila slovenskih slikarjev in multimedijskih umetnikov. Ob koncu Kiblinega gostovanja naj bi v Corku nastopila tudi priznana voditeljica pevskih zborov Karmina Šilec s skupino Kebateola.

Botra projekta je seveda Evropska unija
Ideja o vsakoletnem projektu evropske kulturne prestolnice je zaživela leta 1985, ko jo je potrdil Svet ministrov Evropske skupnosti. Projekt naj bi prispeval h kulturnim izmenjavam med evropskimi narodi, kar naj bi privedlo do boljšega poznavanja evropske kulturne produkcije, k boljšemu medsebojnemu poznavanju med narodi in višji stopnji tolerance.