O ekscentričnem Daliju vedno znova na dan prihajajo nenavadne podrobnosti. Foto: EPA
O ekscentričnem Daliju vedno znova na dan prihajajo nenavadne podrobnosti. Foto: EPA
Vojvoda in vojvodinja Windsorska med obiskom Trogirja leta 1936. Foto: EPA

Dali je bil v dobrih prijateljskih odnosih z Wallis Simpson, prav tako osumljene simpatiziranja z nacisti. Neka dražbena hiša zdaj prodaja risbo, ki jo je vojvodinji Windsorski podaril ekscentrični slikar. Nastala naj bi med skupnim obedom v hotelu St. Regis z in mnoge zanima, o čem sta se med kosilom pogovarjala.

Kot v svojem blogu ugiba Jonathan Jones, ugledni Guardianov umetniški kritik, sta morda obujala spomine na "zlata" 30. leta, čas pred njenim zakonom z monarhom, ki so mu nato prav zaradi nje vzeli krono, čas, v katerem je glamurozna Američanka pozirala Cecilu Beatonu v kreaciji, ki sta jo oblikovala Elsa Schiaparelli in Salvador Dalí. Na njej se bohoti eden Dalijevih najljubših simbolov, rdeči jastog.

"Usoda milijonov ljudi kot bolna šala"
A kot spomni Jones, so bili to tudi časi, ko je Dali naslikal v uvodu omenjeno Enigmo Hitlerja in priznal, da sanjari o nacističnem diktatorju. Hitlerju pa se je Wallis še bolj konkretno približala. Vojvoda (prej kralj Edvard VIII., ki pa ni bil nikoli okronan) in vojvodinja Windsorska sta pred vojno živela v Franciji, leta 1937 sta obiskala Nemčijo in se srečala z Adolfom Hitlerjem. Med obiskom naj bi Wallis Hitlerja očarala, o njej naj bi dejal, da bi bila "dobra kraljica".

Raziskava FBI-ja iz leta 1941 je pokazala, da je Wallis v času nemške invazije na Francijo dajala informacije Joachimu von Ribbentropu, nacističnemu zunanjemu ministru. Z njim naj bi imela leta 1936 ljubezensko razmerje, on pa naj bi ji vsak dan poslal 17 nagljev - število 17 ni naključje, ampak naj bi tolikokrat spala z njim.

"Tako Wallis Simpson kot Dali sta bila del krhke elite, ki se je spogledovala s Hitlerjem, kot bi bila usoda milijonov ljudi nekakšna bolna šala," piše Jones. Po vojni je bil Dali srečen in bogat v Španiji (državi v primežu krvave Francove diktature!) in prav med izletom v New York v tistem času je skiciral vojvodinjo Windsorsko.

Kot piše Jones, se je resnično trudil najti dobro v Daliju, a se mu vse bolj zdi, da je eden najgnusnejših kulturnih produktov 20. stoletja.