Z največjemu slovenskemu pesniku posvečeno slovesnostjo so organizatorji tokrat skušali našo pozornost obrniti na obe razsežnosti pesniške govorice, je v svojem govoru poudaril novi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny, na uročenost od lepote na eni in na klic k sočutju na drugi strani, ter "moto" večera podčrtal z redkeje citiranim delom sedmega soneta Sonetnega venca: "De b' od sladkôte njêga poezije / Potihnil ves prepir, bilé veséle / Vihárjov jéznih mèrzle domačije!" Skozi Prešerna, ki se je upravičeno oklical za dediča praočeta poezije, Orfeja, je Skrušny opozoril tudi na še vedno živ utrip antičnega mita: lik pesnika, čigar poslanstvo - ljubiti in častiti lepoto - je milost in prekletstvo hkrati; tako kot Orfejev mit namreč tudi Prešernova poezija ne biva le v sferi erosa, ampak tudi tanatosa, smrti.

Pomlad kot simbol preroditve umetnosti
Naslov prešernovanja, latinski izraz ver sacrum, se sklicuje na pradavno italsko daritveno obredje, ko je v obrambi pred zunanjo nesrečo skupnosti žrtvovala mladostnike, ki naj bi prihodnjo pomlad dozoreli v polnoletnost. Pozneje je daritev v izročilu evropske kulture prerasla v simbolno ime za gibanje mlade umetnosti, ki si z ločitvijo od ustaljenih obrazcev išče lastno ustvarjalno pot. Ver sacrum se je z dunajsko secesijo naselila tudi v slovenskem duhovnem prostoru in tako so pesniki slovenske moderne, slikarji impresionisti in arhitekt Jože Plečnik vsak na svoj način pripadali najvišjim svečenikom daritvenega obredja v čast umetnostne pomladi.

Brez kulture ne bomo obstali
Po podelitvi šestih nagrad Prešernovega sklada - utemeljitve lahko slišite tukaj - ki so jih prejeli sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandič, kipar Tobias Putrih, pisatelj Goran Vojnovič in režiser Miran Zupanič, sta na oder prišla še glavna slavljenca večera. Slikar Zmago Jeraj, ki je svoj nagovor zgradil okrog spomina na neki zasneženi 8. februar, ko je nekaj tako preprostega, kot so stopinje v snegu, botrovalo rojstvu nove umetnine, nam je ob koncu položil na srce: "Sprejmite slike v svoje domove, namestite kipe na svoje vrtove!"

Vidno ganjena Štefka Drolc, ki jo je dvorana pozdravila s stoječimi ovacijami, je v svojem govoru razmišljala o igralstvu, poklicu, ki mu pripada "z vsem svojim bistvom", in se dotaknila negotovih časov, v katerih živimo. "Leto, v katerega stopamo, prinaša skrbi in strah. Na svetu so ljudje, ki imajo preveč, vsega preveč, pa so slepi in gluhi in ne slišijo klicev na pomoč. Tudi pri nas je tako. Tudi pri nas so ljudje, ki nimajo skoraj nič ali tako malo, da komaj živijo. In mi? Jih slišimo? Naj bo vsaj tu pri nas, na tem prelepem malem koščku sveta, ki je naša domovina, lepo. Nasmehnimo se drug drugemu, primimo se za roke, trdno jih stisnimo, ne bomo dopustili, da kdo obupa. Za otroke delamo, na vseh področjih. Za naše otroke. Zaupajmo drug drugemu. In ne pozabimo: brez kulture ne bomo obstali."

Po pogovorih slovenske kulturne javnosti, ki je na slovesnost prišla v lepem številu, sodeč, je bila letošnja, v marsikaterem pogledu drzna proslava, uspeh. V galeriji si oglejte nekaj utrinkov s pogostitve, predvsem pa s sprejema, na katerem so nagrajencem čestitali predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik državnega zbora Pavle Gantar, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj, predsednik Ustavnega sodišča Jože Tratnik in ministrica za kulturo Majda Širca.
Ana Jurc in Maja Kač