Generalna direktorica direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Uršula Menih Dokl v svojem nastopu povzela vsebino prvih treh razprav mednarodne strokovne konference, ki je potekala v Cankarjevem domu.
Konkurenčnost v prostoru, kjer so vsebine vseprisotne
Prva razprava se je osredinila na konkurenčnost evropskega avdiovizualnega (AV) in medijskega sektorja. Konkurenčnost je ena najbolj aktualnih tem v bogatem prostoru, kjer so vsebine vseprisotne. Oživitev svetovnih platform se dogaja hkrati s krizo, pretakanje in veliki igralci pa spreminjajo industrijo. Zaznana je velika rast naročnikov videa na zahtevo (VOD), na kar se odzivajo tudi oglaševalci. Posledično so opazne velike in hitre spremembe na oglaševalskem trgu, ki se hitro oddaljuje od tradicionalne delitve deležev.
Uršula Menih Dokl je med možnimi rešitvami za povečanje konkurenčnosti v takšnem okolju ter za izkoriščanje ustvarjalne in kulturne raznolikosti kot prednosti navedla ozaveščanje, da so medijski in AV-sektorji gospodarsko pomembni in imajo bistveno funkcijo pri zagotavljanju pluralističnega medijskega okolja.
Vprašanje promocije evropskih stvaritev
Druga razprava je bila posvečena temi promocije evropskih del in regulativnih vprašanj. Povečevanje uporabe naročniških platform pospešuje razvoj novih distribucijskih in poslovnih modelov, proces prenosa revidirane Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) pa postaja vse pomembnejši.
Vprašanje, kako lahko evropska dela konkurirajo čezmejnim, lahko dostopnim vsebinam na svetovnih spletnih storitvah in z velikimi tržnimi akterji, je eden od izzivov na tem področju. Politike in poslovni modeli bi se morali ustrezno prilagoditi hitro spreminjajočim se tržnim in potrošniškim navadam. Ključna za celotno industrijo je tudi preglednost podatkov, torej kaj ljudje gledajo in kaj želijo gledati ter v kakšnem obsegu.
Kaj prinašajo nove tehnologije na področju najdljivosti vsebin
Naslov tretje razprave je bil Najdljivost vsebin: izzivi in priložnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije. Novi načini spodbujanja storitev in vidnosti vsebin se nenehno razvijajo zlasti s pretočnimi platformami pa tudi s tradicionalnimi izdajatelji televizijskih programov. Zagotovitev poštenega pristopa in določitev pravil za dostopnost državljanov do kakovostnih evropskih vsebin sta med izzivi na tem področju – med možnimi rešitvami pa je oblikovanje objektivnih meril za iskanje vsebin v splošnem interesu na spletu.
Generalna direktorica direktorata za medije je ob koncu svojega nastopa poudarila, da sicer niso našli rešitev, s katerimi bi bil celotni evropski AV- in medijski sektor bolj vzdržen in z močnejšo pogajalsko pozicijo pri vzpostavljanju konkurenčnih razmerij na svetovnem trgu. Je pa bil po njenih besedah opravljen kakovosten razmislek in v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja jim je uspelo organizirati konferenco, na kateri so povezali različne deležnike s področja.
Robert Heslop, generalni sekretar mednarodnega združenja filmskih distributerjev, je ob konferenci za STA povedal, da distributerji pozdravljajo nove VOD-platforme. Vidijo jih kot komplementarni del sistema, in ne kot tekmece, kljub temu pa je za filmske distributerje vendarle najpomembnejše, da se po pandemiji gledalstvo vrne v kinematografe in da se znova omogoči uživanje v izkušnji obiska kinematografa.
Možnost enakovredne vključenosti za vse
Četrta razprava se je posvetila vprašanju dostopnosti za invalidne osebe. Med drugim so predstavili pilotni projekt Samodejno podnaslavljanje TV-programov, s pomočjo katerega bodo lahko posamezniki z izgubo sluha enakopravno spremljali program Televizije Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje