Mona Lisa, potrtret, za katerega se še danes ugiba, koga pravzaprav upodablja, kot kaže, tudi danes pritegne veliko večino. Foto: Reuters
Mona Lisa, potrtret, za katerega se še danes ugiba, koga pravzaprav upodablja, kot kaže, tudi danes pritegne veliko večino. Foto: Reuters
Strežnik je bil pripravljen na pet milijonov klikov na uro, še enkarat več klikov pa je bilo za spletno knjižnico usodno število. Foto: Europeana

V četrtek odprti portal se je zaradi pretiranega povpraševanja po istih straneh (največ zanimanja je bilo za Da Vincijevo sliko Mona Lisa) kaj kmalu sesul, že isti dan namreč dostop ni bil več mogoč. Vendar pa naj bi bila knjižnica spet na voljo do sredine decembra, je sporočila Evropska komisija v Bruslju, ki bdi nad projektom. "Storili bomo vse, da stran Europeana.eu ponovno odpremo v robustnejši različici," piše na spletnih straneh knjižnice.

Najbolj radovedni so Nemci
Kot je še pojasnila Evropska komisija, je največ zanimanja, kar 17 odstotkov, prišlo iz Nemčije, z desetimi odstotki sledi Francija, tej pa Španija, Italiija, Nizozemska, Belgija, Združene države Amerike, Velika Britanija in Poljska. Najbolj zanimavo pri vsem tem pa je dejstvo, da je večina obiskovalcev želelo videti isto stvar (Mona Liso), kar je v končni fazi povzročilo sesutje.

Sicer so snovalci projekta pričakovali velik naval, a jih je 10 milijonov klikov v eni uri prijetno presenetilo, kar kaže le na dejstvo, da je očitno tudi zanimanje za kulturo zelo veliko. Strežnik je sprva omogočal pet milijonov klikov na uro, kar so pozneje povečali na deset milijonov, a tudi to ni preprečilo "poškodb" spletne knjižnice.

Brskanje tudi v slovenskem jeziku
Nad Europeano, enem izmed največjih projektov Evropske komisije v sodelovanju z državami članicami, operativno bdi 14 izvedencev v Haagu. Bistvena pa je gosta mreža več kot 1.000 knjižnic, muzejev in arhivov v državah članicah. V Sloveniji bazo podatkov ponuja Narodna in univerzitetna knjižnica.

Portal Europeane je zasnovan tako, da deluje tudi v slovenskem jeziku in uporabnika vodi po bogati evropski zakladnici, tudi s pomočjo selekcije, ki omogočajo preglede zgolj fotografij, glasbe, besedil, videa ali zvočnih zapisov. Dva milijona gradiv lahko uporabnik razvršča tudi po časovnih filtrih.

Do leta 2010 deset milijonov enot
Europeana uporabniku ponuja odstotek digitaliziranih zakladov evropske dediščine, do leta 2010 naj bi se gradivo z dveh milijonov enot povišalo na deset. Odstotek digitaliziranih vsebin, ki sodijo v kulturno dediščino, v državah EU-ja ni izenačen.

L. Š.