V času nastanka je kritika Mahlerjevim stvaritvam očitala pretirano dolžino, zapletenost in nerazumljivost. Tudi Druga simfonija ni bila izjema na tej trnovi poti. Lahko bi celo rekli, da je odprla in poglobila prepad med skladateljem in takratno publiko. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
V času nastanka je kritika Mahlerjevim stvaritvam očitala pretirano dolžino, zapletenost in nerazumljivost. Tudi Druga simfonija ni bila izjema na tej trnovi poti. Lahko bi celo rekli, da je odprla in poglobila prepad med skladateljem in takratno publiko. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Gustav Mahler
Avstrijski dirigent in skladatelj Gustav Mahlerj (1860–1911) se je s svojim delom zapisal med klasike 20. stoletja. Med letoma 1881 in 1882, torej le eno sezono, je Mahler deloval kot dirigent Deželnega gledališča v Ljubljani. Čeprav je bila Ljubljana eno od številnih postajališč na njegovi bleščeči dirigentski poti, je bil skladateljev prispevek k razvoju operne reprodukcije na Slovenskem po ohranjenih poročil sodeč očiten. Leta 1897 je pristal na mestu direktorja dunajske dvorne opere, tam pa je ustvaril eno največjih dirigentskih karier.
Paco de Lucía
Kitarist v flamenku nikoli ne sme biti v napoto pevcu, je nekoč pojasnil Lucía. 'Gre za dialog. Pevec poje besede, ki jih v flamenku ni veliko. Kitarist nato sledi pevčevemu klicu. Gre za podporo in ne za razkazovanje talenta.' Foto: Cankarjev dom

Ob tej priložnosti so v preddverju Križank predstavili tudi kip Bojana Kunaverja Pesem o zemlji, ki je nastal pod vplivom Mahlerjeve umetnosti.

Avstrijec v Ljubljani
Koncert v Križankah je posvečen 150. obletnici rojstva Gustava Mahlerja in zaznamuje tudi začetek Mahlerjevega leta v Ljubljani. Letos namreč mineva 150 let od skladateljevega rojstva, njegovo glasbeno delovanje pa je označilo tudi ljubljansko glasbeno življenje. Na začetku svoje glasbene kariere - v letih 1881 in 1882 - je Mahler vodil sezono ljubljanskega deželnega gledališča.

Drugo Mahlerjevo simfonijo Vstajenje, ki na neki način predstavlja skladateljevo vrnitev h koreninam in temeljem klasične glasbe, bodo pod taktirko dirigenta Emmanuela Villaumeja nocoj izvedli orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Consortium musicum, orkester Slovenske vojske ter solistki Sabina Cvilak in Martina Gojčeta Silić. Prenosu koncerta v živo lahko ob 20.00 prisluhnete tudi na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS.

Ristanc, zarisan nekje med Vzhodom in Zahodom
Pod okriljem letošnjega Festivala Ljubljana in v sklopu LSPK bo prav tako danes (ob 20.30) v Kazematah na Ljubljanskem gradu še predstava in prostorska videoinštalacija Ristanc. Projekt sta ustvarila romunska gledališka režiserka Nona Ciobanu in Peter Košir, ki je poskrbel za scenografijo in posnetke. Predstava in inštalacija je preplet med Vzhodom in Zahodom. Gledalec med sprehajanjem po scenografiji gleda projekcije in odkriva paradokse, ki tičijo predvsem v dojemanju razlik med vzhodnjaško in zahodnjaško kulturo.

Glasbo za predstavo je napisal iranski skladatelj Kajhan Kalhor. V živo jo izvaja na kamancheh, perzijskem godalu, ki je predhodnik violine. V predstavo so vključeni še turški plesalec Ziya Azazi, pripovedovalec Igor Samobor, lutke Barbare Bulatović in poezija Iuliana Tanase.

Žepom malo prijaznejše cene
Po besedah direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka zaradi nižje kupne moči v času recesije za nakup šestih ali več festivalskih vstopnic velja 40-odstotni popust. Festivalsko dogajanje bo tudi tokrat živahno slaba dva meseca, vse do 26. avgusta.
Prijazno je vskočil Paco ...
Za velikopotezni sklep je bilo napovedano gostovanje najnovejše španske gledališke produkcije Tomaža Pandurja, Hamleta z Blanco Portillo v naslovni vlogi, a so bile vse ponovitve predstave zaradi hujše prometne nesreče igralca Aitorja Lune odpovedane. Namesto Hamleta bo festival s koncertoma 25. in 26. avgusta sklenil virtuozni kitarist flamenka Paco de Lucia, ki je v Ljubljani nazadnje nastopil 15. februarja letos in razprodal koncert v Cankarjevem domu (za tokratni obisk bojda načrtuje popolnoma drugačen program).

Med Mahlerjem in de Lucio se obeta še cel kup zanimivih biserov: omeniti velja, denimo, ponovno gostovanje kubanske zvezde Omare Portuondo v spremstvu orkestra Buena Vista Social Club (6. 7.), uprizoritev priljubljene Bizetove opere Carmen, kot si jo je zamislilo Hrvaško narodno gledališče (8. 7.), obisk beograjskega Gledališča na Terazijah z muzikalom Maratonci tečejo zadnji krog (12. in 13. 7.), balet v koreografiji slovitega Maurica Béjarta, Le Presbytère! Balet za življenje (19. in 20. 7.), skupni projekt Milka Lazarja in Edwarda Cluga Watching Others – Gledati druge (29. 7.) ter seveda množično "rusko invazijo": Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga bo v Ljubljano pripeljal tragično zodbo Ane Karenine (14. 7.) in Ruskega Hamleta (15. 7.), prav tako iz Sankt Peterburga pa prihaja tudi Slovencem že znani Orkester Mariinskega gledališča (13. 8.). Celotni spored si oglejte tukaj.

V galeriji si oglejte nekaj utrinkov iz napovedanih predstav in koncertov.