Slovesnost v predsedniški palači je bila obenem začetek praznovanja 50. obletnice Festivala Borštnikovo srečanje. Foto: BoBo
Slovesnost v predsedniški palači je bila obenem začetek praznovanja 50. obletnice Festivala Borštnikovo srečanje. Foto: BoBo
Sprejema so se udeležili igralke in igralci Štefka Drolc, Danilo Benedičič, Jurij Souček, Ivanka Mežan, Ivo Ban, Iva Zupančič, Janez Bermež, Sandi Krošl, Jožica Avbelj, Anica Kumer, Peter Ternovšek, Aleksander Valič, Minu Kjuder, Janez Hočevar - Rifle, Milada Kalezić, Igor Samobor, Olga Kacjan in Vlado Novak. Foto: BoBo

Kot je dejal, je 8. februar nekaj posebnega, kot smo Slovenci nekaj posebnega, saj slavimo kulturo z državnim praznikom.

"S kulturo do svoje države"
V predsedniški palači se bodo kulturi, kot je napovedal, poklonili na svoj način - z dnevom odprtih vrat v nedeljo, 8. februarja. S kulturo smo navsezadnje, kot je poudaril Pahor, Slovenci prišli do svoje države, zato ji dolgujemo spoštovanje in vse tisto, kar ji bo tudi v prihodnje omogočilo, da bo generacijam, ki prihajajo za nami, vračala z enako mero pomembnosti za naš narodni obstoj kot v preteklosti.

Prejemnice in prejemnike Borštnikovega prstana je v predsedniško palačo povabil, potem ko se je lani oktobra udeležil sklepne prireditve Borštnikovega srečanja. Tedaj je bil, kot je dejal, z odra pozvan, da kot predsednik države stori vse, kar je v njegovi moči, da kultura ne bi izgubila svoje vedrine, širine, energije in moči za narodni obstoj. Udeležencem sprejema je zagotovil, da današnji dogodek ni vse, kar bo letos storil za to, da bi festival Borštnikovo srečanje obstal.

Borštnikovo srečanje pomembna znamka
Umetniška direktorica festivala Alja Predan je spomnila, da je festival nastal leta 1966 kot Teden slovenskih gledališč, štiri leta pozneje pa je spremenil svoje ime v Borštnikovo srečanje. Takrat so tudi prvič podelili Borštnikov prstan. Doslej so podelili 45 prstanov, 21 prejemnic in prejemnikov je danes že pokojnih.

Kot je poudarila, je Borštnikovo srečanje pomembna zaščitna znamka ne le mesta Maribor, temveč tudi ustvarjalne živosti slovenskega gledališča. Poleg tega si prizadevajo za promocijo festivala v mednarodnem prostoru in utirajo pot slovenskemu gledališču na tuje odre. Izrazila je upanje, da bo oblast doumela pomen, veliko zgodovinsko težo in moč te dolgoletne inštitucije ne le za strokovno gledališko srenjo, temveč predvsem za mesto Maribor. Predanova upa, da bo država v financiranju festivala prepoznala duhovno in etično naložbo v prihodnost.

Organizatorji so za jubilejni festival predvideli proračun za 380.000 evrov, kar je 30.000 evrov več kot lani. Denar bi morala v skladu s podpisanim dogovorom o dolgoročnem financiranju festivala zagotoviti polovico občina in polovico ministrstvo za kulturo, toda občina za festival zaradi finančnih težav ni predvidela sredstev.