Marko Pogačnik se je najprej uveljavil kot član skupine OHO, ki se je navezovala na mednarodni konceptualizem in ki je tudi že ustvarjala v naravi, kar je do danes ostala značilnost Pogačnikovega dela. Foto: ZDSLU
Marko Pogačnik se je najprej uveljavil kot član skupine OHO, ki se je navezovala na mednarodni konceptualizem in ki je tudi že ustvarjala v naravi, kar je do danes ostala značilnost Pogačnikovega dela. Foto: ZDSLU
Marko Pogačnik
V zadnjih letih je Marko Pogačnik znan predvsem kot zdravilec Zemlje. Pri tem uporablja akupunkturi sorodno tehniko, imenovano litopunktura. Foto: ZDSLU

Delovanje Marka Pogačnika je v zadnjih letih zaznamovalo povezovanje umetniške dejavnosti z ekologijo, duhovnostjo, družbeno sfero in predvsem z raziskovanjem osebnega duhovnega razvoja posameznika, obenem pa gre za umetnika, ki se je na naši umetniški sceni uveljavil kot član umetniške skupine OHO.

Milček Komelj zapisal: "Namen umetnikovega poslanstva, kot ga izpričuje njegova duhovna zavzetost, ni nič manj kot poskus reševanja planetarne krize, razvidne iz propadanja življenjskih sistemov, z opozarjanjem na vitalno-energijske razsežnosti Zemlje in vesolja ter na elementarna bitja narave kot nosilce zavesti Zemlje, in je zato že sam po sebi vreden spoštovanja; izglasovanje nagrade pa očitno pomeni tudi priznanje tiste vrste ustvarjalnosti, ki se šele prebija v zavest širše družbe in katere predhodnik je pri nas Marko Pogačnik."

Uveljavitev z navezavo na mednarodni konceptualizem
Leta 1944 rojeni Marko Pogačnik je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1967. Od leta 1966 je bil član skupine OHO, katere najpomembnejši člani so bili še Milenko Matanović, David Nez in A. Šalamun in ki je v Sloveniji pomenila navezavo na mednarodni konceptualizem. Že za skupino OHO so bili značilni projekti v naravnem okolju in povezava s slogom arte povera, kar je tudi pozneje ostala značilnost umetnosti, ki jo je Pogačnik razvijal po letu 1971, ko skupina ni več razstavljala skupaj.

Zdravljenje obolele Zemlje
Med letoma 1971 in 1979, med življenjem in ustvarjanjem v poljedeljsko-umetniški komuni v Šempasu je Pogačnik svojo ustvarjalnost še intenzivneje povezal z naravnim okoljem, misel o zdravljenju Zemlje in osebna rast pa sta postala njegovi vodili. Na tej osnovi je Pogačnik razvil litopunkturo. Gre za akupunkturi sorodno strategijo zdravljenja Zemlje prek premagovanja energijskih blokad, ki ovirajo pretok življenjskih sil. Osnovno orodje litopunkture so kozmogrami, kamnite skulpture, ki jih Pogačnik zarine v Zemljo in tako skuša ozdraviti 'bolna' območja. Obolelost Zemlje se izraža v družbenih anomalijah in političnih problemih, kakršne najdemo na obmejnem območju med Severno Irsko in Republiko Irsko ali na avstrijskem Koroškem v okolici Celovca, če omenimo le dve območji, ki ju je zdravil Pogačnik.

Marko Pogačnik je tudi mednarodno uveljavljen umetnik, ki je svoje delovanje popisal v več knjigah. Je tudi avtor slovenskega grba, leta 1991 pa je za svojo pregledno razstavo v Moderni galeriji prejel nagrado Prešernovega sklada. Pogačniku bodo nagrado izročili 16. decembra ob 19.00 v Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu.