"Število govorcev majhnih jezikov v ekonomsko razvitih regijah nevarno upada," je glavni zaključek študije, ki je izšla v reviji Biology Letters pri založbi Royal Society Publishing.

Med drugim so kot primera območij, kjer jezikom močno grozi izumrtje, navedli Severno Ameriko in Avstralijo. Na Aljaski je bilo leta 2009 tako le še 24 aktivnih govorcev jezika Atabaskov, jezik prerijskih Indijancev Wichita pa je leta 2008 tekoče govoril le še en človek.

"V gospodarsko razvitih regijah, kot sta Severna Amerika in Avstralija, je izumrlo že več jezikov," so zapisali znanstveniki. Jeziki z majhnim številom govorcev sicer na teh območjih še obstajajo, a je treba zanje takoj poskrbeti, saj bodo sicer izumrli, dodajajo strokovnjaki.

V hitrem gospodarskem razvoju majhne povozi napredek
Poleg tega so v nevarnosti tudi jeziki na območjih, ki se hitro razvijajo, kot sta Brazilija in Nepal. Eden od sodelujočih znanstvenikov, Tatsuja Amato z univerze v Cambridgeu, je pojasnil, da se pri gospodarskem razvoju zelo hitro vzpostavi en dominanten jezik: "Ljudje se morajo prilagoditi temu jeziku, saj v nasprotnem primeru tvegajo, da bodo zapostavljeni, tako ekonomsko kot politično."

"Učinkovitejša" enotnost
Znanstveniki ob tem poudarjajo, da raven bruto domačega proizvoda na prebivalca sovpada z manjšo jezikovno raznolikostjo: "Bolj ko je območje gospodarsko uspešno, hitreje izginja jezikovna raznolikost."

V raziskavi so uporabili enake kriterije, kot jih sicer uporabljajo za ugotavljanje nevarnosti za izumrtje živali in rastlin. Po njihovih ugotovitvah naj bi bila ogrožena četrtina vseh 6909 poznanih svetovnih jezikov.

"Stopnja izumiranja jezikov je višja kot poznana katastrofalna stopnja izgube biodiverzitete," so še zapisali znanstveniki.