Predpis ameriške Akademije znanosti in umetnosti gibljivih slik iz leta 1951 predpisuje, da morajo oskarjevi nagrajenci ali njihovi dediči kipec najprej ponuditi v odkup akademiji za fiksno ceno 10 dolarjev (devet evrov). Foto: EPA
Predpis ameriške Akademije znanosti in umetnosti gibljivih slik iz leta 1951 predpisuje, da morajo oskarjevi nagrajenci ali njihovi dediči kipec najprej ponuditi v odkup akademiji za fiksno ceno 10 dolarjev (devet evrov). Foto: EPA
false
Akademija meni, da bi prodaja kipcev na prostem trgu zmanjšala vrednost nagrade, ki je "najbolj prepoznavna in prestižna nagrada na svetu za dosežke na področju umetnosti". Foto: EPA

Sodnica Gail Ruderman Feuer iz losangeleškega vrhovnega sodišča je namreč razsodila, da kipec oskarja, ki ga je za umetniško barvno vodstvo pri filmu My Gal Sal prejel Joseph C. Wright, ne more v prodajo na prostem trgu. In ker je Wrightov nečak Joseph Tutalo kipec na dražbi prodal lani junija, se ta prodaja razveljavi. Kupec Nate D. Sanders mora kipec, za katerega je odštel 79.200 dolarjev (71.300 evrov) vrniti.
Pri presoji se je sodnica sklicevala na akademijski predpis iz leta 1951, ki predpisuje, da morajo oskarjevci ali njihovi dediči kipec najprej ponuditi v odkup akademiji za fiksno ceno 10 dolarjev (devet evrov).
Kipci, podeljeni po letu 1951, ne morejo v prodajo
Zamudni sodni postopek je v precep vzel trditev obrambe o nespornosti prodaje, ker je Wright oskarja dobil leta 1942. Tutalo se je zato skliceval prav na datum; prodaja naj ne bi kršila akademijskega pravila, saj je bilo to sprejeto osem let po tem, ko je njegov stric prejel oskarja.
Sodnica pa je upoštevala še en podatek in razsodila v prid akademiji, saj je Wright ostal član njihove organizacije tudi še v času, ko so omenjeno pravilo sprejeli, poroča The Guardian. Razsodba tako pomeni, da kipci, podeljeni po letu 1951, zelo verjetno ne bodo mogli končati na zakonitem trgu.
Sanders, sicer specialist za prodajo filmskih spominkov iz hollywoodske dražbene hiše, ki je leta 2012 tudi sam izvedel dražbo 15 kipcev oskarjev in kolekcijo prodal za skupno tri milijone dolarjev (2,7 milijona evrov), meni, da je predpis, izposojen iz angleškega prava v viktorijanski dobi, zastarel.
Prodaja bi zmanjšala vrednost nagrade
A akademija se z njim ne strinja. "Oskar je verjetno najbolj prepoznavna in prestižna nagrada na svetu za dosežke na področju umetnosti," je povedal Gary E. Gans, odvetnik, ki je v procesu zagovarjal akademijo. "Ta primer je vzpostavil precedens, s katerim bo lahko akademija ohranila dostojanstvo in vrednost takšne nagrade ter preprečila njeno preobrazbo v tržno blago," je povedal.
Prodaja bi zmanjšala vrednost akademijske nagrade, ki jo predstavlja kipec, in trgovski napori bi zamenjali prepoznavanje ustvarjalnih dosežkov, je ob tem primeru dodala Dawn Hudson iz Akademije, ki se v zadnjih letih večkrat bori proti dedičem in njihovim poskusom prodaje kipca.