Slovensko društvo Informatika in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar danes v Mariboru organizirata simpozij Trubar in internet - Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove galaksije. Društvi, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega, sta ob tehtanju pomena 500-letnice Trubarjevega rojstva odkrili, da čas današnjega vstopanja v digitalni svet interneta po marsičem spominja na čas vstopanja Trubarjevih Slovencev v tiskani svet knjige. Pri tem organizatorji simpozija niso ostali le pri goli ugotovitvi podobnosti, ampak jih je pritegnilo vprašanje, ali pa smo danes tudi tako pogumni in uspešni, kot je bil ob svojem času Trubar.

Glavni naslov Trubar in internet je morda pretiran, a podnaslov Slovenci na začetku in na koncu Gutenbergove galaksije je po prepričanju organizatorjev dovolj zgovoren, da je pritegnil pozornost odličnih poznavalcev tematike iz znanstvenih, univerzitetnih in kulturnih ustanov, ki bodo nastopili na simpoziju, med njimi sta akademik Matjaž Kmecl in pisatelj Tone Partljič. Poročila s simpozija bodo objavljena v reviji Stati inu obstati ter v elektronskem časopisu Locutio.

Vzporednice med našim in Trubarjevim časom
"Ocenjujemo, da smo danes na podobni točki, na kakršni je bil pred pol tisočletja Trubar, vprašanje pa je, če se tega dovolj zavedamo. Mnoge težave se dovolj temeljito lotevajo rabe interneta in se ne prepuščajo stihiji, ki je lahko usodna za kulturno identiteto in za razvoj nasploh," je pred dogodkom povedal predsednik organizacijskega odbora simpozija Franci Pivec in dodal, da je omenjena tematika v javnosti preveč podcenjena in večinoma razumljena kot povsem tehnično vprašanje.

Stran s kompleksi majhnosti!
Po njegovih besedah pa v primeru, da se že govori o družbenih vplivih interneta, vselej prevladajo pesimistični toni, da kot majhen narod v globalni digitalni komunikaciji Slovenci nimamo nobenih možnosti. Pri tem se Pivec sprašuje, kaj bi se zgodilo s slovenstvom, če bi vpričo tiska kot prav tako globalnega medija tako fatalistično razmišljal Trubar.