Arheologi so razdeljeni na tiste, ki trdijo, da so bili kamni, ki tvorijo Stonehenge, nekoč postavljeni v popolnem krogu, in tiste, ki so prepričani, da je šlo od nekdaj za nepopoln, odprt rog, ki ga poznamo danes.

V tistem kratkem sušnem delčku poletja, ki je lani oplazilo celo grofijo Wiltshire na jugu Anglije, so oskrbniki zeleni grič, na katerem stoji Stonehenge, dodatno zalivali. Ker je bila njihova cev prekratka, da bi dosegli skrajni rob oboda kamnite konstrukcije, so se začele na tleh pojavljati grde rjave zaplate. Oskrbnik Tim Daw je zadevo hitel popravljati - dokler ni opazil, da se lise pojavljajo točno tam, kjer bi najverjetneje stale skale, če bi bil Stonehenge pravilen krog.

Dilemo predala strokovnjakom
V tistem trenutku se "mu je v glavi prižgala lučka", kot je Dew razložil za The Guardian. "Stal sem na javni potkici ob kamnih in premišljeval, da moramo nujno kupiti daljšo cev za zalivanje. Potem pa sem se spomnil, da so zaplate na točno tistih mestih, kjer so arheologi brez uspeha iskali sledove lukenj, v katerih bi lahko stale masivne skale. Poklical sem kolega, ampak ker nisva arheologa, sva se obrnila na strokovnjake."

"Še vedno sem osupel in pravzaprav navdušen, da lahko preprosto opazovanje nečesa, kar je prej videlo že na desetine tisočev ljudi, odkrije skrivnosti, ki jih sofisticirane naprave niso mogle."

Vseeno je sledil še malo bolj strokoven pristop: še preden je zapadel prvi dež, so iz zraka poslikali ožgane zaplate trave na zahodnem robu spomenika; nekateri so se v resnici pojavili točno tam, kot je rekel vrtnar - na mestih, kjer bi najverjetneje stali kamni. Ostali rjavi madeži se ujemajo z arheološkimi raziskavami, denimo z jarki, ki jih je leta 1901 izkopal inženir William Gowland. To seveda še dodatno potrdi teorijo, da je trava porjavela tam, kjer je nekdo kopal po tleh.

Do odkritja je pravzaprav prišlo že lani poleti, a so izsledke opazovanj šele zdaj objavili v poročilu, ki posebej izpostavi, da Stonehenge, ki je eno najbolj arheološko preučevanih najdišč na svetu, do danes ohranja nekatere skrivnosti. Obenem so strokovnjaki podčrtali tudi pomembnost nenehnega opazovanja lokacije ne le s tal, ampak tudi iz zraka.

Susan Greaney z Sveta za kulturno dediščino je prepričana, da je odkritje, čeprav naključno, precej pomembno. "To nam pokaže, koliko se moramo še vedno naučiti o Stonehengeu," je povedala za The Guardian. "Čudovito je, da so ljudje, ki lokacijo gledajo vsak dan, opazili spremembo in razumeli njen pomen."

Kam so kamni izginili?
Kaj se je zgodilo z manjkajočimi kamni, pa seveda ostaja neznanka. Čisto mogoče je, da so jih odvlekli v kasnejših stoletjih, ko so potrebovali material za gradnjo hiš ali celo cest. Teorijo, da so neznani gradbeniki krog namenoma pustili odprt, bo stroka - in to vse zaradi prekratke cevi - najverjetneje opustila.

Za zdaj ni nobenih načrtov, da bi na mestih, kjer so se pojavile rjave zaplate, začeli izkopavati, je pa čisto mogoče, da bodo ob naslednji suši namerno preskočili zalivanje in počakali, kaj vse lahko tla še razkrijejo.