Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 17 glasov Ocenite to novico!
Nekdanja blagovnica v judovski soseski Scheunenviertel v neposredni bližini sinagoge je nekoč nosila ime Friedrichsstadtpassagen. Nato je služila nacistom kot zapor, po padcu Berlinskega zidu pa so jo zavzeli umetniki in jo poimenovali Tacheles, kar v jidišu pomeni 'iskren pogovor'. Umetniški kolektiv, ki deluje v njej, pa se bo zdaj morda moral izseliti ... Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun
V času našega obiska so vrata lokala Zapata 'krasili' napisi, uperjeni proti tržno usmerjenim investitorjem. Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun
Vizualni umetniki niso edini, ki so se nastanili v Tachelesu. V nekdanji blagovnici so nastopali tudi številnimi glasbeniki, med njimi zveneča imena, kot je Nick Cave. Nekoč je tam igral tudi simfonični orkester. Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun
Usoda Tachelesa je negotova že več kot desetletje, razmere pa so se najbolj zaostrile leta 2008. A nato je izselitev umetnikov odložila gospodarska kriza. Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun
'Tukaj se konča demokratični sektor.' Napis v Tachelesu kot analogija na napise v nekoč z zidom razdeljenem Berlinu. Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun

Dodaj v

Kakšna bo usoda "berlinske Metelkove"?

Nekdanja judovska blagovnica že 20 let zatočišče umetnikov
29. april 2011 ob 16:26,
zadnji poseg: 1. maj 2011 ob 10:58
Berlin - MMC RTV SLO

"Prodali ste celotno mesto! Z banko v zapor! Zid mora stran, vi norci!" Napisi, ki na vratih (zaprtega) gostinskega lokala Zapata v berlinskem Tachelesu te dni pričakajo obiskovalce.

Po Tachelesu, nekdanji judovski blagovnici, ki je v zadnjih dveh desetletjih postala zatočišče umetnikov, se danes med tistimi, ki tam ustvarjajo, sprehajajo tudi (malce prestrašeni) ameriški turisti v srednjih letih, ki kupujejo izdelke "skvoterjev" in obsedeno pritiskajo na sprožilce svojih fotoaparatov. A ikonični hiši, ki je postala simbol kreativnosti, potem ko je leta 1989 padel Berlinski zid, zdaj grozi zaprtje.

Ena najprepoznavnejših berlinskih stavb namreč stoji na zelo dragem koščku zemlje, natančneje na naslovu Oranienburgerstrasse 54-56a v trendovski soseski Mitte, njena zaželena lokacija pa jo je postavila v središče zapletene in dolgotrajne bitke za lastništvo, v katero so vpleteni investitorji, banke, berlinske zvezne oblasti in, nikakor ne nazadnje, umetniki.

Parcela bi morala skupaj s 16 sosednjimi na dražbo v začetku aprila, a hamburška banka HSH Nordbank, v katere lasti je bil do takrat Tacheles, je dražbo odpovedala v zadnjem hipu. Razlogi niso še popolnoma pojasnjeni, a za Tacheles naj bi dobili anonimno ponudbo v višini več kot milijona evrov od neke pravne pisarne.

Polovica najemnikov prostorov, ki jih predstavlja Skupina Tacheles in je v stavbi upravljala kavarno, pivnico, delavnico za oblikovanje železa in kino, je pospravila svoje stvari in odšla še isti dan. Druga skupina najemnikov, ki je v sovražnem odnosu s Skupino Tacheles in vodi 30 umetniških ateljejev ter gledališče, pa je ostala tam in želi še naprej nadaljevati svoje kulturne dejavnosti na sporni lokaciji.

Prostor za "iskren pogovor" in ustvarjanje
Kulturna zgodba Tachelesa se je začela leta 1990, kmalu po padcu Berlinskega zidu. Skupina umetnikov iz Vzhodnega Berlina je želela ustvariti kraj, kjer bi lahko imeli priložnost za "tacheles" - beseda v jidišu pomeni "iskren pogovor" - in svobodno ustvarjanje. Želeli so uživati svobodo brez omejitev, ki so jih težile v času komunističnega obdobja, ko jim je vladal vzhodnonemški režim. V zgodovinskem središču Berlina so odkrili ruševine stare judovske blagovnice, ki jo je vzhodnonemška vlada prepustila usodi brez oziranja na judovsko, literarno in politično tradicijo območja.

Deli stavbe so razpadali, saj niso bili nikoli obnovljeni po številnih poškodbah med 2. svetovno vojno, a veličastna vhod in stopnišče v ospredju stavbe sta bila v večji meri ohranjena. Umetniki so zasedli prazno in delno porušeno stavbo in si tam ustvarili prostor pod soncem sredi ruševin Vzhodnega Berlina.

Govorice o tem edinstvenem zatočišču za "alternativce", ki je nas, slovenske obiskovalce, spomnila na ljubljansko Metelkovo, so se v 90. letih hitro širile, predvsem na mednarodnem prizorišču. Kot pravi eden vodilnih v Tachelesu Martin Reiter, so v tamkajšnjih ateljejih ustvarjali številni Japonci, Belorusi, Rusi in Italijani. Z leti so ruševine preobrazili v edinstveno in barvito umetniško prizorišče, ki je postala glasnik berlinske ustvarjalnosti.

Berlinske zvezne oblasti so Tacheles kmalu uvrstile pod okrilje programa kulturne zaščite. Bar, gledališče, kino, kavarna in travnik za "rejve" ali krese so zrasli okrog "skvota" umetnikov in subkulturo preobrazili v magnet za turiste - vsako leto jih v Tacheles pride okrog 400.000.

Najpomembnejša lastnost - avtentičnost
Tachelesova največja prednost je njegova avtentičnost, saj so ga sem ter tja popravljali, a nikoli prenovili. Kot pravi Reiter, je prav avtentičnost tista, ki jo danes najbolj potrebujemo, saj, kamor koli gremo, vsi nosijo enake kavbojke, pijejo enako kavo in hodijo v enake trgovine. Tacheles pa je drugačen in ne sodi v ta kalup.

Leta 1998 pa je prišel začetek konca. Celotno parcelo, na kateri leži Tacheles, so prodali, postala je namreč privlačna za investitorje. A Tachelesova ustvarjalna sila je zdržala naprej in umetniki so dobili desetletni sporazum o najemu z zelo ugodnimi pogoji. Leta 2008 naj bi Tacheles zaprli in tam zgradili razkošna stanovanja, načrte pa je investitorjem prekrižala finančna kriza. Prihodnost hiše je negotova vse odtlej.

Okolico Tachelesa je preobrazila gentrifikacija, okoliš je postal trendovski in umetniška hiša se zdi kot nekakšen ostanek iz časa, ki ga več ni. Umetniki upajo, da bodo imele berlinske zvezne oblasti posluh za njihove težave. Med predlogi je tudi ustanovitev javnega sklada, ki naj bi prevzel vodenje hiše, da bi še naprej lahko delovala kot zatočišče umetnikov.

Če se bo spor stopnjeval, niso izključene niti gladovna stavka ali protesti umetnikov, pravijo. Kar koli že se bo zgodilo s Tachelesom, danes je umetniška hiša glasnik razburkanega odnosa med umetnostjo in trgom, pa tudi zgovoren znak o tem, kako se je nemška prestolnica spremenila v dveh desetletjih od padca zloglasnega zidu.

Alenka Klun, delno po Deutsche Welle
Prijavi napako
Komentarji
seržinho
# 30.04.2011 ob 01:59
Včeraj sem bil naključno na metelkovi...to zadevo treba še letos zrušit in tja postaviti nekaj primernega evropski prestolnici!!

Kaj npr. nov nakupovalni center? Žičnico do gradu? Stanovanja, kjer bo kvadratni meter 500. 000 evrov?
Jožef Beujs +
# 29.04.2011 ob 22:40
ne morem verjet kakšni idioti ste, take stvari ravno delajo mesto posebno. v tem času kapitala in globalizacije je povsod enako, mi lahko prosim razložite kaj vidite dobrega v tem da se takšna mesta porušijo?
Skippy
# 29.04.2011 ob 21:26
če hočejo svobodno ustvarjati, naj skupaj stopijo in si kupijo prostore. Zakaj bi morali jim jih drugi podarjati?
Jamalll
# 30.04.2011 ob 13:27
Vzem metelkovo in ljubljana je ČISTO MRTVA!
acrallick
# 01.05.2011 ob 17:13
takšni prostori kot je tacheles in metelkova ravno delajo mesta posebna, raznolika, odprta...brez tega bi bila tudi umetniška in glasbena scena veliko manj razvita in za ene ljudi, ki gledajo skozi material in lepe denarčke seveda to ne pomeni nič...sploh pa nekateri bedni komentarji, kot se pojavljajo tukaj, me niti malo ne čudijo!
primus
# 30.04.2011 ob 11:01
Poldek tebe bi blo treba nekam zrušit, idiot...
gushtr
# 29.04.2011 ob 18:59
Kapital ne jebe žive sile. Niso prvi in zagotovo ne zadnji...
nemi
# 02.05.2011 ob 05:09
meni je zelo všeč metelkova, je nebi rušil, raje bi še kaj dozidal ob masarykovi, ker gabariti ne ustrezajo sosednjim stavbam, drugače pa programa nebi spreminjal,

VENDAR ja podgane pa so problem tudi na metelkovi, bi blo fajn kakšn strup nastavit al pa kej
kofe
# 29.04.2011 ob 22:40
Barabe kapitalistične! Sem bil tam noter in vam povem, da se vsaka banka, zavarovalnica, borza id. SKRIJE pred tem skvotom! Posiljujejo mesto z zgradbami namenjeni eliti, ljudi pa izrinjajo na obrobje. To je naša usoda, če jih ne izrinemo tja, kamor pašejo.
slayermb
# 29.04.2011 ob 22:39
Zaradi takšnih kot je skippy, človeštvo drvi v propad.
divjejabolko
# 29.04.2011 ob 16:43
Skupina umetnikov iz Vzhodnega Berlina je želela ustvariti kraj, kjer bi lahko imeli priložnost za "tacheles" - beseda v jidišu pomeni "iskren pogovor" - in svobodno ustvarjati. Želeli so uživati svobodo brez omejitev, ki so jih težile v času komunističnega obdobja, ko jim je vladal vzhodnonemški režim.

Kako ironično. Zdaj pa jih bo kapitalizem in denar izgnal oz. odvzel hišo. Alternative ni.
Ambroise
# 30.04.2011 ob 12:10
tolk podgan kot sem jih videl v Tachles sredi belega dneva jih še v življenju nisem videl. Sej vse prav umetniki in tko, ni pa place nič posebnega...
Peter F.
# 30.04.2011 ob 09:43
Ne moreš kar eno stavbo zavzet. Naj si kupijo, ali pa najamejo in dalje ustvarjajo. Najlažje je nekaj ukrast, potem pa jokat...
bryden
# 01.05.2011 ob 14:02
Ne pretiravajte ... To so posebna mesta, ampak obratujejo brez ustreznih dovoljenj, brez urejenih lastniških pravic, brez ustrezne varnosti itd. Po slikah sodeč gre električna napeljava zunaj zidu. Ko sem privat hiso zidal, je bilo treba vse v ceveh met pa obbetonirat, tuki pa lahko vsak umetnik mal po svoje zveze - pa je javni prostor!
Jožef Beujs +
# 29.04.2011 ob 22:24
a ti veleum skippy maš raje luksuzna stanovanja kot družbene prostore?
poldek_tedy
# 29.04.2011 ob 22:37
Včeraj sem bil naključno na metelkovi...to zadevo treba še letos zrušit in tja postaviti nekaj primernega evropski prestolnici!!
Kazalo