Ilustracija Camelota, kot si ga je za zbirko pesmi Lorda Tennysona Idylls of the King (1868) zamislil Gustave Doré. Grad, ki ga v najstarejšem arturijanskem izročilu ni, se v zgodbah pojavi nekje v 12. stoletju; kmalu se razraste v čudovito prestolnico in sedež Arturjeve moči. Do nedavnega ga je večina zgodovinarjev imela za golo fikcijo, češ da je 'Camelot, ki ni na nobenem konkretnem kraju, lahko kjer koli.' Foto:
Ilustracija Camelota, kot si ga je za zbirko pesmi Lorda Tennysona Idylls of the King (1868) zamislil Gustave Doré. Grad, ki ga v najstarejšem arturijanskem izročilu ni, se v zgodbah pojavi nekje v 12. stoletju; kmalu se razraste v čudovito prestolnico in sedež Arturjeve moči. Do nedavnega ga je večina zgodovinarjev imela za golo fikcijo, češ da je 'Camelot, ki ni na nobenem konkretnem kraju, lahko kjer koli.' Foto:

Kralj Artur je bil, kot pričajo srednjeveške romance, pogumni vojskovodja na čelu britanskega odpora proti invaziji Sasov na začetku 6. stoletja. Različni drobci mita o njegovem življenju in podvigih so naneseni iz ljudskega izročila, zgodovinarji pa se še vedno ne morejo dokončno strinjati, ali je resnično obstajal ali ne (pri svojem raziskovanju se naslanjajo na valižansko kroniko Annales Cambriae, zgodovinsko delo Historia Brittonum iz 9. stol in predvsem na pisanje Sv. Gildasa, meniha iz 6. stoletja, ki velja za enega najbolj verodostojnih virov iz tistega časa).

Toliko o enakosti ...
Legenda torej pravi, da so se Arturjevi vitezi zbirali za simbolično okroglo mizo (njena oblika je dajala vedeti, da gre za zasedanje enakovrednih), kjer so se posvetovali s svojim kraljem. Najnovejše ugotovitve kažejo, da so predstave o dejanski mizi izvite iz trte. Najverjetneje je šlo za veliko kamnito in leseno strukturo, ob kateri se je lahko zbralo več kot tisoč kraljevih podanikov. Lokalni veljaki so se, ugotavljajo zgodovinarji, najbrž res posedli v prvo vrsto okroglega avditorija, manj ugledni podložniki pa so se za njimi razporedili po kamnitih klopeh - hierarhija je bila torej, če je bilo res tako, še kako razvidna.

Si je Artur "sposodil" rimsko gradnjo?
Prav tako Camelot ni bil kak posebej za Arturja zgrajen veličasten grad s stolpiči in mostovi, ampak nadgradnja nedavno odkritega rimskega amfiteatra v Chesterju. V njem so med drugim našli kamnito tnalo za usmrtitve in lesen spomenik krščanskim mučenikom.

Chris Gidlow, zgodovinar, ki se ukvarja predvsem z legendo o Camelotu, povzema: "Vemo, da se je ena izmed dveh Arturjevih najpomembnejših bitk bila na kraju, ki ga viri navajajo kot 'Mesto legij'. Ta naziv sta imela samo dva kraja; eden je bil St. Albans, drugi pa ostaja neznan." Prvi temeljitejši biograf kralja Arturja, menih Gildas, poroča tako o Mestu legij kot o spomeniku mučenikom. V tem je bistvo, Gidlowa povzema britanski The Telegraph. Odkritje oltarja v amfiteatru pomeni, da je bil Chester lokacija Arturjevega dvora in seveda njegove slovite okrogle mize.