Kraljica iz Sabe je bila Etiopijka

Pred 150 leti je legendarno Trojo odkril Nemec Heinrich Schliemann; in Nemci so tudi arheologi, ki trdijo, da so odkrili deželo kraljice iz Sabe.

Hamburški profesor arheologije Helmut Ziegert, ki od leta 1999 'grebe' po Etiopiji, je pred nekaj dnevi sporočil, da so kraljestvo legendarne kraljice iz Sabe odkrili na severu Etiopije. Ruševine pod ostanki Aksuma, prestolnice veličastnega etiopskega kraljestva Aksum, naj bi namreč pripadale kraljičini palači, v kateri naj bi med drugim shranili tudi skrinjo zaveze. Po kraji iz Izraela, kjer so jo nadomestili z dvojnikom, naj bi namreč skrinjo zaveze namestili v svetišču, ki ga je Menelik, domnevno sin kraljice iz Sabe in legendarnega kralja Salomona, dal postaviti na mesto, na katerem je prej stala kraljičina palača. Pozneje so skrinjo namestili v tempelj v prestolnici kraljestva Aksum, po verovanju ortodoksnih Etiopcev in rastafarjancev pa naj bi skrinja še danes bila v Etiopiji. Dokaz zaveze med ljudstvom Izraela in Jahvejem naj bi 'tičal' v cerkvi Marije s Siona.

Saba bi lahko bila tudi v južnem Jemnu
Odkritje Helmuta Ziegerta naj bi naredilo konec razpravam o tem, kje naj bi v resnici živela legendarna kraljica, ki jo omenja tudi Stara zaveza. Vladarica, ki naj bi nekoč z goro daril romala h kralju Salomonu v Jeruzalem, naj bi živela bodisi na območju današnjega južnega Jemna bodisi v Etiopiji. Do pred kratkim je za verjetnejšo veljala prva razlaga, ki jo še vedno zagovarja tudi nemška arheologinja in članica nemškega arheološkega inštituta (Deutsches Archäologisches Institut) Iris Gerlach.

Ta je pred 30 leti v glavnem mestu Jemna ustanovila 'depandanso' nemškega inštituta, pred kratkim pa je na predavanju v Berlinu predstavila dokaze za svojo trditev. Njeni arheologi naj bi odkrili veličastne objekte za oskrbo z vodo iz obdobja okoli leta 800 pred našim štetjem, ki naj bi bili dokaz za cvetoče kraljestvo Saba, ki je uspevalo do okoli leta 400 našega štetja in katere pomorščaki naj bi kolonizirali tudi čezmorska ozemlja, torej ozemlja na vzhodni obali Afrike.

Kraljica iz Sabe je bližnjevzhodni kralj Artur
Nekaj pa je treba dodati. Četudi Gerlachova govori o kraljestvu Saba, sama meni, da mitološka kraljica nikoli ni zares obstajala. Takisto naj bi veljalo za skrinjo zaveze. Oboje naj bi bilo le del pripovedke, o čemer sta prepričana tudi strokovnjak za Staro zavezo Christoph Levin iz Münchna in arheolog Ricardo Eichmann. Slednji pravi: "Kraljica iz Sabe je tako resnična kot kralj Artur." Levin meni - in v tem se strinja s številnimi teologi in bibliologi -, da tudi kralja Salomona in Davida nikoli ni bilo. Zgodba o njiju naj bi bila propagandni poseg, s katerim naj bi si ljudstvo Izraela zvišalo pomen. Resnica je namreč, da je bila v diplomatskih odnosih Asircev, Babiloncev in Perzijcev navada, da so posebej mogočne kralje vladarji manj uglednih dežel zasipali z darili. Obisk kraljice iz Sabe naj bi tako potrdil veličino kralja Salomona.

Kebra Negest pove vse o Sabi
Ne glede na vse (ne)resničnosti zgodbe o kraljici iz Sabe naj bi kraljestvo Saba v resnici obstajalo. In Helmut Ziegert je prepričan, da je njegova teorija najbolj pravilna. Prepričljivi so tudi njegovi dokazi, saj njegove najdbe edine ustrezajo času 10. stoletja pred našim štetjem, v katerega kraljestvo Saba datirajo tudi biblijski viri. In njegovih dokazov tudi ne morejo zanikati tisti, ki sicer knjige Kebra Negest (Sloves kraljev), na katero se je pri predstavitvi svojega odkritja skliceval tudi Ziegert, ne jemljejo resno. Gre za knjigo, ki govori o tem, kako so Etiopijci od vere v Sonce prešli k veri v tistega, ki je Sonce ustvaril in ki popisuje tudi pot kraljice iz Sabe h kralju Salomonu in način, na katerega je skrinja zaveze s kraljem Menelikom iz Jeruzalema prispela v Etiopijo. Kjer je ostala do danes.

Polona Balantič

Prijavi napako