Izdelovanje papirnatih rož se je na slovenskem podeželju začelo uveljavljati sredi 19. stoletja. Nadomeščalo je sveže cvetje, ki je bilo drago, neobstojno in v zimskem času nedosegljivo. Foto: Miha Špiček
Izdelovanje papirnatih rož se je na slovenskem podeželju začelo uveljavljati sredi 19. stoletja. Nadomeščalo je sveže cvetje, ki je bilo drago, neobstojno in v zimskem času nedosegljivo. Foto: Miha Špiček
Slovenski etnografski muzej
Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva žive kulturne dediščine prireja Dneve nesnovne dediščine, ki bodo trajali do sobote. Foto: Spletna stran SEM

Vprašanje nesnovne kulturne dediščine je za muzeje eno od pomembnejših področij sedanjih raziskav. Kultura se ne kaže samo v predmetih, temveč tudi skozi neoprijemljive elemente, tako nesnovna dediščina na primer vključuje glasove, vrednote, tradicije, jezike, ustno zgodovino, življenje ljudstev, ustvarjalnost, prilagodljivost in razlike med ljudmi, ki se manifestirajo skozi oblačilno kulturo, prehrano, bivalno kulturo, tradicionalne obrti in tehnologije, zdravilstvo, religiozne obrede, vedenjske vzorce, šege, pripovedovanje zgodb …

Tridnevno dogajanje, namenjeno ohranjanju žive kulturne dediščine
Dogajanje se je začelo s predstavitvijo treh knjig, ki obravnavajo različne vidike nesnovne kulturne dediščine: Promocija nesnovne kulturne dediščine: Ob 10. obletnici Unescove Konvencije, Zvončari i njihovi odjeci (Zvončarji in njihovi odmevi) in Slavic Carnivals (Slovanska pustovanja). Sledilo je slavnostno odprtje dveh razstav, in sicer Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož in Nesnovna kulturna dediščina Slovenije skozi fotografije ter posvet Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom.

Ko se razcveti izdelovanje papirnatih rož
Na razstavi Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož v upravni hiši SEM-a so predstavljeni predmeti iz zbirk SEM-a ter izdelki posameznic in društev, ki so kot nosilci enote Izdelovanje papirnatih rož evidentirani v Registru žive kulturne dediščine. Razstavo v SEM-u sta pripravili Anja Jerin in dr. Nena Židov v sodelovanju z izdelovalkami papirnatih rož. Izvedena bo tudi delavnica pod vodstvom Milene Zelenik.

Največji razcvet je ta domača obrt doživela v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko se je najbolj razširila. Rože so se izdelovale iz raznovrstnega papirja, najpogosteje so jih iz barvnega krep papirja delale ženske v skupinah, kar je prispevalo k prenosu teh veščin na mlajše generacije in k ohranjanju te žive tradicije.

Nesnovna kulturna dediščina v objektivu
V Kavarni SEM-a bodo torej na razstavi z naslovom Nesnovna kulturna dediščina Slovenije skozi fotografije na ogled podobe enot, ki so že vpisane v Register žive kulturne dediščine (tako kot vuzemski plesi in igre v Metliki, izdelovanje cvetnonedeljskih butar, izdelovanje ljubenskih potic, velikonočne igre s pirhi, pisanje pirhov ob prazniku šempav, spletanje venčkov sv. Ivana, pustovanja ...).

V petek se obeta še mednarodni posvet z naslovom Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom, ki ga je zasnovala Nadja Valentinčič Furlan, kustosinja za etnografski film. Na njem bo osem evropskih etnologov in antropologov predstavilo svoje poglede na teoretična izhodišča, metodologijo in strategijo dokumentiranja in predstavljanja nesnovne kulturne dediščine s filmom.