Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poteka tridnevna mednarodna konferenca Tradicija in kulturna dediščina, podnaslovljena Izzivi za ustvarjalnost in poustvarjalnost.
Konferenco pripravlja Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v okviru zaznamovanja 60-letnice svojega delovanja. Po besedah predsednika SAZU-ja Jožeta Trontlja "kulturna dediščina marsikomu predstavlja oviro".
Konferenco je Jože Trontelj odprl z uvodnim nagovorom, v katerem je med drugim dejal, da je kulturna dediščina zelo obsežen pojem, saj obsega vse, kar je človek kdaj ustvaril. Med drugim je tudi pogoj za ohranjanje narodne identitete in iz nje izhajajoče identitete posameznika.
Pokvarjenost našega časa ali denar pred kulturno dediščino
Opozoril je, da je znanstvenikom in raziskovalcem na področju kulturne dediščine in njenega varstva težko, ker jih država premalo podpira, številnim pa varstvo tudi ni všeč, saj jim v "primitivnem kapitalizmu" predstavlja oviro. Ta sistem zaradi svojih apetitov namreč poskuša "izigrati šibki in nepopolni zakonski sistem varstva kulturne dediščine", je opozoril Trontelj ter spomnil na žalostne usode Vodnikovega spomenika na ljubljanski tržnici, "pohabljena" Severna vrata, Plečnikov stadion in porušen Kolizej.
"To so zgodbe, ki ne le žalostijo, ampak nekatere celo revoltirajo," je menil in poudaril pomen akademije, ki opominja "na nespametnost in pokvarjenost naše dobe". SAZU se "s kričečimi rešitvami zadnjega obdobja ne strinja in poskrbeti mora, da se bo to vedelo", je še dodal.
| Konferenca poteka v treh delovnih sklopih: Diskurzi o tradiciji in kulturni dediščini, Ustvarjanje kulturne dediščine: Sistemi obravnave žive kulturne dediščine in Sodobna recepcija kulturne dediščine. |
Danes je inštitut ena osrednjih etnoloških ustanov v Sloveniji, ki pa ga sooblikuje manj kot 15 oseb. Med drugim razvija temeljne in aplikativne raziskave etnoloških in folklorističnih tem. Sodeloval je v številnih projektih, med temeljnimi deli pa je Slavec Gradišnikova izpostavila Slovenski etnološki leksikon, ki vsebuje več kot 6.000 gesel.
Trije delovni sklopi
Uvodnim nagovorom je sledilo predavanje znanstvene svetnice in profesorice Marije Stanonik, ki je osvetlila lik prvega predstojnika inštituta Ivana Grafenauerja. Do 10. novembra bodo naslovno temo konference predstavili v treh delovnih sklopih: Diskurzi o tradiciji in kulturni dediščini, Ustvarjanje kulturne dediščine: Sistemi obravnave žive kulturne dediščine in Sodobna recepcija kulturne dediščine.
Socialisti so skrbeli za kulturno dediščino? Kje? Za partizanske spomenike mogoče, so pa plenili po vseh slovenskih gradovih in potem, ko so vse odnesli, kar se je dalo premikati še trgali parket iz tal.
Idi enkrat v en muzej in povprašaj malo kustuse o obnašanju komunistične in udobvske sodrge. Ali pa o tem povprašaj Janeza Stanovnika.
Stanje ni sedaj nič boljše, ko je bla vlada od Janše je blo isto s***je.
Veste kaj se s stori z objektom danes v katerega je potrebno vložiti več denarja kakor v novogradnjo? Se ga poruši. Enostavno. Kapitalizem.
si kdaj samo primerjal Avstrijo s Slovenijo? Samo poglej koliko starih objekotov je bilo pri nas med letom 1945 in letom 1990 zanemarjenih do delnega ali dokoncnega propada?
Potem pa pojdi v Avstrijo gledat v nulo zrihtane zgodivinske objekte.
Nasi komunisti so zanemarili in rusili staro, sposobni pa so bili samo polivat beton in zgradit primitivne socialisticne bloke, ki nam se vedno kvarijo mesta. V zahodni Evropi pa imas zrihtane zgodovinske objekte, poleg njih pa se dodatne gradnje, veliko visjega nivoja kot pa nase.
Socializem skrbel za kulturno dediščino? Halo! Ravno pod socializmom se je zanemarjalo in obsojalo vso prerevolucijsko preteklost. Samo primerjajmo zahodno z vzhodno Evropo. Nekje je kulturna dediščina ovrednotena, zaščitena itd. Na drugi strani pa se to počne le od leta 1991 naprej. A žal je par desetletij socializma veliko kulturne dediščine za vedno uničilo.
Kar govori Trontelj in kar še bolj primitivno piše komsomolec so tipični kompleksi socialistov. Lastne grehe pripisovat drugim.