V dvorcu je nazadnje, do leta 1910, živel grof Karel Friderik Lanthieri, po njegovi smrti pa je veja goriško - vipavskih grofov izumrla. Med letoma 1918 in 1991 bila stvaba v vojaških rokah. Foto: Občina Vipava
V dvorcu je nazadnje, do leta 1910, živel grof Karel Friderik Lanthieri, po njegovi smrti pa je veja goriško - vipavskih grofov izumrla. Med letoma 1918 in 1991 bila stvaba v vojaških rokah. Foto: Občina Vipava
Lanthierijev dvorec, Vipava
Park pred dvorcem krasijo kamniti putti, ki so bili v času baroka zelo priljubleni spremljevlci tako sakralne kot profane arhitekture. Foto: MMC RTV SLO

Baročni dvorec, ki ga je nekoč obiskal beneški dramatik Carlo Goldoni, si je s parkom, ki ga obdaja, status kulturnega spomenika državnega pomena, prislužil zaradi izjemnega pomena za mesto in razvoj širše regije.

Gre za edini na Primorskem znani primer, kjer se je baročna celota dvorca s parkom zlila z naravnim okoljem in ga nadgradila ter postala konstitutiven del naselja. Celota pa je z nekaj manjšimi spremembami učinek ohranila vse do danes.

Izjemen pomen dekoracije graščine
Dvorec so dali sredi 17. stoletja postaviti Lanthieriji, ki so bili znani kot vneti graditelji. Dvorec so si sredi naselja, na današnjem Glavnem trgu, postavili leta 1669. Sprva se je kazal s precej skromnejšo podobo, baročen sijaj pa je dobil po prenovi v letih 1702 in 1762. Stavba je dobila v širino razvito pročelje beneškega tipa s stranskima kriloma in srednjim delom, obogatenim z balkonom in štukaturo. Takrat je v osi dobil tudi razsežni park, skozi katerega je do reke popeljal drevored z nizom kipov s putti. Dvorec je po novih raziskavah pokazal izjemen pomen arhitekture in zlasti notranjih dekoracij objekta.

Čeprav ga zaznamujejo majhne dimenzije, gre za najpomembnejši objekt baročne vrtno-arhitekturne dediščine na območju, ki ga pokriva novogoriška območna enota ZVKDS, in edinega na območju, ki je na tem področju dokumentirano v franciscejskemu katastru.

V skladu z novim zakonom o varstvu kulturne dediščine je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije o predlogu razglasitve seznanil lastnike dediščine, občino Vipava, ki se z razglasitvijo strinja in na osnutek akta o razglasitvi nima pripomb. Preostale parcele z območja spomenika so splošno ljudsko premoženje oziroma javno dobro.

M. K.